Tistega izredno vročega jutra je Hema K. v svoji postelji dvakrat trznila, sunkovito zajela sapo, in se zbudila iz nemirnih sanj.

Spomnila se je, da je bila v bitki na življenje in smrt. Grožnja je veljala njej in vsem, ki jih je poznala.

Tudi ko jih je odprla, so ji podobe nekaj sekund še naprej plesale pred očmi. Njene roke so se krčevito oklepale odeje – še malo nazaj bi prisegla, da so se oklepale vratu nekoga drugega. Preberi več HEMA IN TOM →