To se je dejansko zgodilo resnični osebi, in ta resnična oseba sem bil jaz. Moral sem ujeti vlak. To je bilo aprila 1976 v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Bil sem nekoliko prezgoden, ker sem narobe prebral čas odhoda. Skočil sem po časopisno križanko, skodelico kave in paket piškotov. Šel sem in se usedel za mizo.
Želim si, da si to sceno predstavljate. Pomembno je, da si jo jasno naslikate v svojih mislih. Tukaj je miza, časopis, skodelica kave, paket piškotov. Nasproti mene sedi tip, človek popolnoma običajnega izgleda v obleki s kovčkom. Ni izgledal kot nekdo, ki bo storil nekaj čudnega. Naredil pa je sledeče: nenadoma se je nagnil naprej, vzel paket piškotov, ga odprl, si vzel enega ven in ga pojedel. Preberi več PIŠKOTI→
Tuljenje in hropenje umirajočih. Poblazneli kriki tistih, ki se jim bodo kmalu pridružili. Nižje ob cesti se je zaslišalo cviljenje avtomobilskih gum in takoj zatem top udarec pločevine ob drevesno deblo. Asjo je od napora žgalo v pljučih, zdelo se ji je, da teče za svoje življenje že vso večnost. Želela se je zvaliti po tleh in počakati na svojo usodo, se prepustiti cunamiju pogube, ki je divjal za njo. A že ob prvem opotekajočem koraku jo je zagrabila roka neznanca ob njej in jo povlekla naprej. V temi je razločila samo obrise, videla je, da so skupaj z njo iz mesta bežali tudi drugi ljudje. Na koncu gozda se je zasvetila luč in gruča ubežnikov je instinktivno stekla proti njej. Asja se je z zadnjimi močmi opotekla za njimi. Luč je pod seboj razkrila zapuščeno opečnato stavbo ob stranski cestici; ubežniki so vdrli vanjo in se porazgubili v njej – Asja je hotela zavpiti, naj jo počakajo, a se je ravno v tistem trenutku spotaknila in se zložila po tleh. Hišna vrata so se sunkovito zaprla. Preberi več 23:00→
Kot pljusk gnojnice v ribnik se je zaslišalo. Nato ponovno. In ponovno. Odprla je oči in še delirična uzrla svoje noge, bolj kar je ostalo od njenih nog, kako se poraženo vlečejo po vlažnih železniških tirih. Levi je od kolena navzdol ostal le žalosten snop mišic, ki je puščal kokakolasto sled na kamenju; desna je ostala cela, a se ji je na stegnu odpirala globoka, cvetoča rana.
Želela je izbruhati bolečino, a se ji je iz ust pocedila le gosta, rjava plazma. Vsak nov udarec z ritjo po tračnicah jo je nadaljnje treznil iz nezavesti. Preberi več ŠAKALI→
