Ta prispevek bi moral biti pravzaprav filmski almanah. Hiter popis filmov, ki so se zgodili in zagodli v zadnjem desetletju. Začel bi leta 2010 in izpostavil Inception, dodal še nekaj o tem, kakšna velika škoda se je zgodila s filmom o sanjah, ki se je za potrebe množične prilagoditve publiki preobrazil v spektakelski heist movie. Potem bi se hitro zvrstili Django Unchained (2012), The Wolf of Wall Street (2013), Interstellar (2014); vsak s svojim pikrim komentarjem o dolžini, pretencioznosti ali čem drugem. Preberi več FILMSKI ALMANAH DESETLETJA
Arhivi Kategorije: Kolumne in eseji
GOTOVO Z GOTOVINO
Čas je, da zaključimo našo letošnjo računovodsko ekskurzijo. Ravno pravi čas, preden se za sotrpine v servisih začne dolgo bilančno obdobje, ki njihovo nazdravljanje s šampanjcem na Silvestrovo reducira na vsega skupaj dva požirka, preostanek v kozarcu pa spravijo na stran do prvega aprila, ko domala vsi po vrsti obležijo od izmučenosti. Zaključimo ekskurzijo s kratkim pogovorom o gotovini. Pa brez skrbi, se vrnemo naslednje leto z novim osem-delnim esejem in novo poanto. Preberi več GOTOVO Z GOTOVINO
PÜNKTLICH OD MÜNSTRA DO LJUBLJANE
Medkrajevni avtobus od Ljubljane do Zagreba. Naslednji dan medkrajevni avtobus od Zagreba do Dunaja. Naslednji dan mestni avtobus od glavne avtobusne postaje do dunajskega letališča; nato letalo do letališča Münster-Osnabrück; potem mestni avtobus do glavne železniške postaje v Münstru. Do tu ne duha ne sluha o težavah s prevozom. No, z izjemo maila Laudamotion, ki me je še tretjič informiral, da imam možnost spletnega check-ina preden se vkrcam na letalo. Dvakrat sem sporočilo ignoriral, ker sem vedel, da bom na letališču čepel slabe 3 ure in se lahko v tem času pokratkočasim z dejanskim check-inom. Tretjič sporočila nisem spustil na digitalno pokopališče, zakajti imel je važen pripis, ki ga do takrat ni bilo: online check-in je še vedno možen od 48 do 2 uri pred letom – do tu vse po starem – pripis me je informiral o doslej neomenjeni proviziji 50 €, ki jih bom doplačal, če se ne mislim check-inati preko spleta in prinesti stiskano verzijo letalske karte s seboj pred vrata letala. 1. november na Dunaju. Zdaj pa najdi fotokopirnico, ki dela. Naj skrajšam zgodbo s sklepom, da sem moral uporabiti vso svojo ponižnost. Bolele so me mišice na obrazu od metamorfoz v pogled prosečega kužka. Preberi več PÜNKTLICH OD MÜNSTRA DO LJUBLJANE
TEPIH
Pred vrati me je čakal nov tepih in na vratih listek. Nagovorjen sem bil z gospodom. Takrat sem vedel, da tudi v tujini končno delam nekaj prav. Kot mi je sporočila nemška soseda − ki normalno, kot se spodobi za nemško mesto, sploh ni Nemka − sem bil, nevede, edini brez predpražnika. Outsider. Luzer. Izgubljenec. Neprilagojenec. Tako pač ne gre. Je neki sistem. So stvari, ki se spodobijo. Sploh pri Nemcih, sploh pri Nemcih, ki sploh niso Nemci, ti so največji Nemci. V tem najbolj prednjačimo Slovani. Vedno smo jih občudovali, vedno smo se navduševali nad njimi, zdaj pa smo lahko končno to tudi postali. Preberi več TEPIH
REVŠČINA IN BEDA
Stal sem na glavni železniški postaji v Hammu, mestu v nemški Vestfaliji v velikosti dveh Mariborov. Do mene je pristopil fant. Neobrit, a ne bradat. Ni mogel šteti več od 25 let. Če bi se očedil, bi bil videti mnogo mlajši od dejanskega stanja, zaradi zapuščenosti pa je dajal videz zjebanega tridesetletnika. V rokah je držal papirnat krožnik. Dva belgijska vaflja, s katerih se je še vedno valila para, kepica vanilijevega sladoleda in potok vroče čokolade, ki je kapljal po tleh. Odprl je usta in mi odprl pogled na prevelike zobe, zasajene v metamfetaminske dlesni. Z votlimi, arijsko-plavimi očmi se je zazrl vame in spregovoril: »Zwei euro für essen? Ich habe heute nicht gegessen … « Preberi več REVŠČINA IN BEDA