Znakov vsekakor ne gre spregledovati, če vam je kaj do lastne dobrobiti. Kot je treba na cesti poznati in razumeti, kaj nam s svojimi barvami, številkami, oblikami in pomenljivimi simboli sporočajo čudne plehnate zadeve na štangah. Če ne, se lahko kaj hitro znajdete z jelenovo glavo v režah sprednje maske. Preberi več XI
Arhivi Kategorije: Avtorska dela
NIMFOMATIČNI PORIVAČ
Ker ni mogel živeti v realnosti, se je začel z njo pogovarjati v domišljiji. Stopila je predenj. Bila je tiho, njemu pa se je zdelo, da govori z njim. Čedna, temna in drugačna, tako si jo je zamislil. Z besedami, polnimi vznesenosti in čebljavosti. Z rokami pri telesu in tesnimi kavbojkami mu je medla domišljijo. Ni bilo dolgo, ko je zazvonilo iz cerkve sredi Prešerca. Na klopci, sam, s slušalkami v ušesih se je zavedel, da vendar ni tam, kjer misli, da je. Da vendar ni nikogar takšnega pred njim. Le tišina in utrujen sladoledar, utrujen napevov vsakodnevnih glasbenikov in tistega harmonikaša. Ateja, ki se že leta ni prestavil s Čopove ulice. Zdaj so mu želeli z občinskim zakonom razjebat vsakdanjik, pa se vendar ni dal. Tam je sedel s harmoniko, imela je dve sfukani tipki. E2 in D1. Saj sta igrali, le zataknili sta se včasih. Nato je pač namesto čistega E-ja vžgal še sedemko zraven. Kot da je kakšna razlika za mimoidoče. Kot da se kdo še obregne ob ton, ko je vendar mesto ravnokar zaplavalo v poletne japonke, kiklce in veter, ki je ženskam skrivoma pihljal čez prepotene hlačke. Preberi več NIMFOMATIČNI PORIVAČ
X
Načeloma v poglavja ne vključujem oseb, ki so v času pisanja še vedno močno prisotne v vsakdanu. Bolj mi paše neka nedoločna časovna distanca – kot mi analogna fotografija ustreza ravno zato, ker lahko preteče mesece preden dejansko vidim posneto fotografijo. Vmes ponavadi pozabim, kaj vse sem v trenutku klika razmišljal in tako imam par povsem novih oči. Je pa povsem OK in celo, bi si upal trdit, dobro za psihično počutje, da še tako trdovratno pravilo enostavno odjebete. Ko pa smo že pri zdravju … Preberi več X
GLAVE ŠT. 1, 2, 3 IN 4
Ker ni mogel živeti v realnosti, se je začel z njo pogovarjati v domišljiji. Stopila je predenj. Bila je tiho, njemu pa se je zdelo, da govori z njim. Mogoče je dvignil obrv, a zavedal se je, da tega s to glavo še ni zmogel. Ko je prišel domov, si jo je odvil in jo dal na mizo. Mesto št. 3. To je bila glava za vsakdan. Za takrat, ko je hodil naokoli z belo in usrano majico, ko je drkal na stare in že oguljene pornovidee, vlekli so se, kot bi imeli v glavah še vedno analogne trakove. Res neumna tehnologija bi lahko rekel. Pa ni rekel, ker ni rabil. Misli so se lepile po prostoru. Preberi več GLAVE ŠT. 1, 2, 3 IN 4
IX
Točno tam sem jo hotu. Če že kje, potem vsekakor tam. Postelje valda zmagajo z udobnostjo. Prebudiš se objet v nov dan, eden od vaju skuha kavo ali čaj, iztisne sok iz sladkih pomaranč in gre prvi na WC. Na drugi strani medalje pa so postelje izvor grozovitih zadreg v stilu »še gate najdem, pa se poberem … mah ne, veš kaj, ko jih najdeš, jih kr vrž stran. Itak mi lezejo v rit. Ajde!« Tako so razni skriti ali polprikriti javni kraji zelo primerni za srečanja dveh seksualno nabitih posameznikov, ki si nista povsem na jasnem ali sta zaljubljena ali pa samo neizmerno potrebna, še manj pa jima je jasno kaj bi nek nesorazmeren porast intime enega izmed njiju v postelji lahko pomenil za njuno samopodobo. Ampak takih komplikacij v tistem času nisem imel, ker me niso zanimale. Moja glava je delovala veliko bolj premočrtno. Hotel sem se samo pofukat na vrhu Montmartra, se čimprej odpeljati nazaj v neko predmestje Pariza v njeno široko posteljo, iz katere sem se tistega dneva želel oddaljiti le, če bi bilo treba odtočit, si natočit kak kozarec vina ali pa popečt par kruhkov in jih namazat z Nutello. Preberi več IX