BUTLER – prefinjen mož z umetelnimi brčicami. Njegovo kolonjsko vodo je mogoče zavonjati do tretje vrste. Ima zmerno velike joške za moškega in majhne za žensko, če že sprašujete.
FRANCI – pesnik, nekoč poln življenja, danes poln samega sebe. Skrbno zanemarjen.
PUBLIKA – ki je drago plačala za dogodek
POLICIJA – ki na kraj zločina vselej prispe prepozno
Ni velikokrat, da bi človek hodil po malem domačem kraju in srečal kaj pametnega. Kaj šele kaj lepega. Kaj šele kaj takšnega, kar ti je lepšalo dneve v domači postelji. Na domačem travniku. Pristna desničarska romantika kot podlaga za ekstremne levičarske svinjarije in nemoralne podvige. Po vseh redundantnih dneh in po vseh zlizanih in zablodelih mislih se je znašla pred mano v črni oblekci, ki se je končala precej nad koleni. Ravno prave dolžine. In takšna je stala pred našim merkatorjem. Če bi sedela na kolesu, bi ji že lahko pošpegal pod tkanino in ošinil odtenek barve hlačk. Preberi več PORNIČ→
Zakaj nisem enostavno zapisal vseh misli, ko so z vso svojo gotovostjo in presenetljivostjo še sveže butnile v glavo? Zdaj je že sreda in – ker moj spomin ni bohvetkaj, moja percepcija časa pa, hmm, nedosledna – so od ponedeljka minila že malodane leta … torek je tako postal tisti običajno osovraženi ponedeljek čigar obstoj je ljudem tako zoprn, da o njem lahko prebiram na raznih šalcah za kavo, majicah, memih ipd. Vedno se potem vprašam, komu so ti ponedeljki res tako zoprni, da bi se z nekim domislekom, a la ‘Monday, you bastard‘ želel o tem opomniti še s šalco kofeta, ki ga pije – verjetno, prav v ponedeljek. Kakor koli … Preberi več VIII→
»Dovolj bo, gremo jest,« mi je profesor, mirno, a odločno, položil roko na ramo, vidno oddahnjen, da je čas kosila zmotil vse bolj tečen zvok motorke. Obrnil se je proti hiši, pomignil dve glavi manjšemu pomočniku, sam pa sem obrnil stikalo na ‘off’, zaprl dovod goriva in se na nogah – še vedno v celoti pritrjenih na trup – odpravil po sledi mamljivega vonja. Preberi več VII→