drama v treh dejanjih
BUTLER – prefinjen mož z umetelnimi brčicami. Njegovo kolonjsko vodo je mogoče zavonjati do tretje vrste. Ima zmerno velike joške za moškega in majhne za žensko, če že sprašujete.
FRANCI – pesnik, nekoč poln življenja, danes poln samega sebe. Skrbno zanemarjen.
PUBLIKA – ki je drago plačala za dogodek
POLICIJA – ki na kraj zločina vselej prispe prepozno
Vse se zgodi pri Franju doma.
* * *
- DEJANJE
(Malomeščanska soba. Nagačen mačkon strmi v Zagoričnika z odprtimi usti. Ima naježeno dlako in najbrž bi jo imel tudi Franci, če bi imel svoj kožuh. Tako pa zgolj živčno trza in čaka na veliko otvoritev.)
FRANCI
Kaj pa, če vržem za prvi verz kar enačbo? Kakšen algoritem?
BUTLER
Ničevo in brezvezno.
FRANCI
Naj citiram kakšnega klasika?
BUTLER
Prevzetno in arogantno.
FRANCI
Ali sem sploh že kdaj imel kakšno dobro idejo za naslov?
BUTLER
Zelo dobro, gospod.
FRANCI
(za trenutek se zmede spričo nenavadne replike)
Ne, to ni bil verz, res sem vprašal za tvoje mnenje.
BUTLER
(ostane neomajen)
Jaz pa sem citiral Horacija iz Hamleta po prevodu Milana Jesiha, da bi se izognil vprašanju.
FRANCI
Ti lisica, vedno mi to delaš. Pusti me že pri miru. Saj veš, da se kreativni proces nikoli ne začne že v prvem dejanju.
* * *
2. DEJANJE
FRANCI
(bere na glas)
Številni sociologi dokazujejo, da sveto ne zavzema nobenega oziroma zavzema le malo prostora v sodobni zahodni družbi, ki je podvržena procesu desakralizacije. To pomeni, da nadnaravnih sil ne pojmujemo več kot tistih, ki nadzirajo svet, religiozna prepričanja ne usmerjajo več dejanj in človeška zavest je postala sekularizirana.
(Za hip se zatemni. Preskočimo nekaj sekund.)
(dvigne košček čipsa in ga podrži proti luči)
Kristusovo telo.
(s svečano počasnostjo ponese čips k ustom in ga použije)
Amen.
(spači se, zave se svoje napake. Repliko bi moral izreči, še preden si položi v usta čips, ne pa da po malomarnem zaključuje molitev s polnimi usti. Še enkrat ponovi postopek, tokrat brez spodrsljaja. S ponosom se obrne proti publiki)
In tako, dragi moji, je Franci sesul Haralambosa.
(Sledi še ena zatemnitev. Ko se scena spet razsvetli, sta BUTLER in FRANCI v gibanju. Kar sredi sobe izvajata TEK POHOTNEGA JELENA.)
(Še ena zatemnitev. Občinstvo zmedeno. Nekateri ploskajo ob koncu dejanja, drugi jih hitro utišajo, češ da se med dejanji ne ploska. Tretji utišajo prve in druge z argumentom, da je predstava en velik nič in da se za nič ne ploska. Izbruhne PRETEP, ki se ga udeleži tudi FRANCI. Stakne eno buško in krvav nos. Tretje dejanje se prične hitro, preden prispe POLICIJA.)
* * *
3. DEJANJE
FRANCI
Naslov, še vedno potrebujem naslov!
BUTLER
(še naprej neomajno miren)
Naj ga potegnem iz riti?
FRANCI
Magari.
BUTLER
Oprostite, ampak ničesar nimam v riti, gospod.
FRANCI
(svojo glavo skloni med dlani)
Vse je izgubljeno. Taras me bo raztrgal. Naslednja pesniška zbirka naj bi bila moj magnum opus, v resnici pa bo moj konec. Končno me bodo spregledali za to, kar sem tudi v resnici – proletarec, ki se gre umetnost. Ničesar ne morem pokazati. Nič nimam.
BUTLER
(se omehča)
Franci …
FRANCI
Pusti me na miru! Dovolj je tega!
BUTLER
(razkrije svoje obilne prsi in iztrga brčice. Publika navdušeno zaploska sproščenemu, družbeno odgovornemu prikazu nestereotipne večspolne osebe v gledališču. Med prsi vzame Francijevo glavo in jo goreče poljubi na čelo)
To sem vendar jaz, Franci, tvoja žena. Zakaj si me pozabil?
FRANCI
(sope)
Ničesar nimam. Nič, cel moj opus je nič!
BUTLER
Potem jim daj nič. Si mar zaslužijo kaj več?
FRANCI
(se za trenutek zamisli)
(prispe POLICIJA)
To je to! Opus nič!
(Odhiti do papirja in nekaj načečka. Nato ga dvigne proti publiki. Zabliska se naslov: »Opus: 0«.)
Kristusov meč! Že preveden v 39 jezikov!
(zaluča papir v POLICIJO. Teža metaforike POLICIJO razmeče na vse strani. Kaos. BUTLER in FRANCI pobegneta iz odra.)
KONEC