Okej, bom naštel nekaj preprostih, očitnih ugotovitev. Prvič, posledice podnebnih sprememb že čutimo in se bodo še stopnjevale do klimaktičnih (haha! klima-ktičnih!) razsežnosti. Drugič, lokalni, narodni in mednarodni akterji so zmožni zgolj odložiti katastrofo.
Zakaj torej izgubljamo boj za planet? Preberi več SEGRETI KLIMO IN OHLADITI PLANET
Četrt stoletja mineva, odkar je prerok Christopher George Latore Wallace (za več informacij glej AMZP v knjižni izdaji) zapisal: Več denarja, več problemov. Dragi, Christopher, daj mi ti najprej več denarja, potem ti pa povem, koliko problemov imam. Kaj pa tista iz Fight Cluba (1996), da si stvari, ki si jih lastimo, na koncu prilastijo nas? Da pogledam okoli sebe … prenosnik, dva CD-ja od SOAD, skodelica za kavo, ki je občasno polna in ena vreča mandarin. Pošteno povem, da ne razumem, kako se me nameravajo polastiti. Preberi več MILIJON EVROV
Čakam zgolj še na črtico.
Pa ni v smislu še ene pičke, ki bi jo položil, tiste sem nabiral leta in se držal bolj sistema, kdor zbira, zbirek dobi. Sicer sem se jebal s kovid testi, recimo, da cepiva primejo. Potem … Super, kar sem moraliziral, to drži. Sem pa že itak idiot, da se s svojo izkušnjo postavljam pred WHO, EMO in našega NIJZ, ampak ajde, zdaj je moderno, da se spoznam na kaj več kot svoj foh. Sproti spremljam tviter in občasne prtscr, ki jih postajo kemiki, biologi, epidemiologi … Epidemiologov od infektologov nikoli nisem ločil, niti nisem vedel, da obstajajo kot profesija, veda, znanstvena smer, odlomek v knjigi? Kaj ti kurac jaz vem. Zdaj pa razumem vsaj nekaj. Ko grem na pir želim imeti ob sebi epidemiologa, da izbere pravo mizo, še toliko bolje, če pozna, katero pivo je res dobro. Ko pristanem v bolnici pa infektologa, ker me stvarno boli kurac, s koliko procenti možnosti sem se okužil, ko sem že itak okužen. Tudi procentov preživetja si ne želim vedet. Samo recite mi, kaj še lahko požrem, da bom. Preberi več ČRTICA
Obstaja fundamentalna razlika med žanroma (psiholoških) trilerjev in grozljivk, ki jo ob gledanju globoko v črevesju občutimo prav vsi. Gre za produkcijo užitka. Medtem ko nas trilerji čustveno napenjajo, ožemajo kot mokre krpe, vrtljaj za vrtljajem, milimeter za milimetrom, dokler nas ne predrami katarzična eureka, da vse skupaj pa vendarle ni tako neznano, da nekaj podobnega, v precej omiljeni pojavnosti, prestajamo tudi sami ali ljudje, ki jih poznamo ali ljudje, za katere smo slišali ali pa vsaj mora nekaj podobnega trpeti nekdo, za kogar še nismo slišali, ampak majkemi da obstaja; se grozljivke obnašajo povsem nasprotno: Perverzno nas zavijajo v užitek s pomočjo spuščanja ventilov. Preberi več KRIKNI ŠE ENKRAT! KRIKNI ŠE PETIČ! IZZIVAM TE! DVOJNO TE IZZIVAM!
Nekoč, pred davnimi časi, je zgodba imela začetek. Imela je tudi svoj konec. Včasih je med njima minilo nekaj sto besed, včasih nekaj tisoč strani, a bila je zaključena celota.
Zbujati ljudi od mrtvih (recimo) je bilo svoj čas dovoljeno le v eni knjigi. Potem se je to spremenilo. Karl May je nekega lepega dne ugotovil, da se Vinetujeva trilogija dobro prodaja. Problem? Vinetu na koncu tretjega dela tragično premine. Preberi več IZGUBLJENA MEJA
Uporabljamo piškotke. Več INFO
Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.