Čakam zgolj še na črtico.
Pa ni v smislu še ene pičke, ki bi jo položil, tiste sem nabiral leta in se držal bolj sistema, kdor zbira, zbirek dobi. Sicer sem se jebal s kovid testi, recimo, da cepiva primejo. Potem … Super, kar sem moraliziral, to drži. Sem pa že itak idiot, da se s svojo izkušnjo postavljam pred WHO, EMO in našega NIJZ, ampak ajde, zdaj je moderno, da se spoznam na kaj več kot svoj foh. Sproti spremljam tviter in občasne prtscr, ki jih postajo kemiki, biologi, epidemiologi … Epidemiologov od infektologov nikoli nisem ločil, niti nisem vedel, da obstajajo kot profesija, veda, znanstvena smer, odlomek v knjigi? Kaj ti kurac jaz vem. Zdaj pa razumem vsaj nekaj. Ko grem na pir želim imeti ob sebi epidemiologa, da izbere pravo mizo, še toliko bolje, če pozna, katero pivo je res dobro. Ko pristanem v bolnici pa infektologa, ker me stvarno boli kurac, s koliko procenti možnosti sem se okužil, ko sem že itak okužen. Tudi procentov preživetja si ne želim vedet. Samo recite mi, kaj še lahko požrem, da bom.
A veste, da vlak, na katerem je tvoj sorodnik, zbije avtobus, na katerem si ti še kot otrok, je res mala možnost. Niti mi je niso nikoli predstavili v statistiki. Ne vem … Je ena proti milijon, mogoče ena proti sto tisoč? Ne vem, lahko sem tista eninka, desetinka, stotinka, tisočinka ali pa direkt milijoninka, ne vem, vseeno ne bi rad bil točno tista cifra. Torej razumem skeptike. Lahko si ti. Samo ti. Lahko sem pa tudi vse. In o tem me prepričujejo lepi influenserji z miškami kot mišicami in ženskami, pač lahko sem vse. Lahko sem zvezda, se je pa treba zavedati, da nisem ravno lep, tudi hudo nadarjen nisem, da je moj intelekt omejenega obsega in da sem obremenjen tudi s širino svojega nosu. Recimo ena proti milijon, da mi rata. Je pa le mogoče.
Torej … Nisem ravno objektiven vir, še manj zanesljiv, glej, najdi me na dober dan in bomo spremenili svet, najdi me na slabega, pa skupaj skopljeva luknjo vsaj stotih metrov za preživetje nukbombe. Jebi se ti in tvoji procenti, ko sem ga pa vedno najebal, čeprav sem med top pet odstotki na svetu po kakovosti življenja, z vsemi boleznimi vred, ki jih nosim v sebi, in jih ne bi rad reproduciral, v glavi se pa rad vsak dan pofukam vsaj enkrat na … Vsaj enkrat na dan, če ni ravno poldan.
Pač relativnost me vedno muči in misli mi pri tem nič ne pomagajo, izkušnje še manj. Zato imam raje kakšnega hladnega asocialnega fahidiota, da mi pove, kaj bo verjetno najbolje zame. Samo, dragi strokovnjaki, prosim vas, ne recite mi, lahko to ali pa to. Za izbiro grem v merkator in se zaposlim ob vonjavah mehčalca, ki že itak ni dober za mojo kožo.
Samo pustite me vsi, kolikor je pač mogoče na miru.