Obstaja fundamentalna razlika med žanroma (psiholoških) trilerjev in grozljivk, ki jo ob gledanju globoko v črevesju občutimo prav vsi. Gre za produkcijo užitka. Medtem ko nas trilerji čustveno napenjajo, ožemajo kot mokre krpe, vrtljaj za vrtljajem, milimeter za milimetrom, dokler nas ne predrami katarzična eureka, da vse skupaj pa vendarle ni tako neznano, da nekaj podobnega, v precej omiljeni pojavnosti, prestajamo tudi sami ali ljudje, ki jih poznamo ali ljudje, za katere smo slišali ali pa vsaj mora nekaj podobnega trpeti nekdo, za kogar še nismo slišali, ampak majkemi da obstaja; se grozljivke obnašajo povsem nasprotno: Perverzno nas zavijajo v užitek s pomočjo spuščanja ventilov. Preberi več KRIKNI ŠE ENKRAT! KRIKNI ŠE PETIČ! IZZIVAM TE! DVOJNO TE IZZIVAM! →