ALARM * ALARM * ALARM
Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop. Preberi več ALARM
TIPIČNI LJUBLJANČAN
Sicer pa ni imelo pomena, kar je pravil. S štrikom okoli vratu, si je razlagal, da ne rabi tolažbe. Da ima dovolj, da ni na njem nič posebnega, da si želi le malo tišine. Če bi ga posneli, bi bil vsaj v nadaljevanki, dnevniku, nekaj. Če bi ga posneli, bi iz zapora spisal še avtobiografijo. Tako pa nič od njega. Sam je slonel ob budilki, sam ob obešalniku iz Ikee, sam je gledal zvita balkonska vrata in si zamišljal, kako bo lastniku stanovanja vendarle razložil, da jih je zjebalo bolj vreme kot on sam. Preberi več TIPIČNI LJUBLJANČAN
IN PRIŠLA JE ZIMA
Prejšnji teden so večino države zajele snežne padavine. Marsikdo bi rekel, da je to nekaj povsem normalnega za trenutni letni čas, vendar so zime dejansko že nekaj let tako mile in tople, da smo očitno pozabili, kako so videti zasnežene ceste in večje količine snega v kratkem času, da o mrazu ne govorimo.
ZGODBOVINA JEZDECEV. ENO POGLAVJE TAM
Bil je večer pred božičem:
V mračni, prostorni, samotni sobani,
vrh hriba, meditativni prasket peresa,
ob svečah, ob tinti so počivali vrani,
veter je bril in treskal ograjo
je zunaj snežilo, hladilo pa ni,
so grmadili se kosmi in besede takisto
kadil je še pipo – mojster ßun-‘-li. Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV. ENO POGLAVJE TAM
NEKAKŠNA METAFORA
Tistega dne je Godwina težilo precej stvari. Slabo vreme zunaj je puščalo posledice na njegovem kolenu in želodcu. Radiator je oddajal nekakšne glasne zvoke, a iz sebe ni spravil prav veliko toplote, sploh pa ne za tako staro in zračno stanovanje. Zdelo se je, da visoke stene kar prepuščajo hlad od zunaj, ki se je Godwinu zažiral naprej v razbolene kosti.
Potem pa je Godwina tam okoli dveh popoldne še posebej močno vznemirilo sledeče spoznanje: Ugotovil je namreč, da ima cimra. To ga je izredno začudilo – bil je namreč pod vtisom, da že skoraj desetletje svojega vdovstva živi sam. Še bolj ga je začudilo, ko je videl, kako se je njegov sostanovalec namestil – živel je namreč na stropu, viseč z glavo proti tlom kot netopir. Preberi več NEKAKŠNA METAFORA