VODIČ PO DIVJEM ZAHODU (EVROPE) – 2. DEL: POSTOPANJE

se nadaljuje

Tokrat bomo vam, iskrivemu popotniku z Bližnjega vzhoda, predstavili eno najbolj bizarnih in neintuitivnih prepovedi, ki predstavlja srčiko življenjskega sloga Zahodnjakov. Noben drug kraj zunaj Zahodne Evrope in Severne Amerike je ne pozna. Pa vendar je njena ponotranjitev ključna, če se želite na svojih potovanjih izogniti težavam z zakonom in soljudmi. 

Govorimo o postopanju. Preberi več VODIČ PO DIVJEM ZAHODU (EVROPE) – 2. DEL: POSTOPANJE

KOKOSONOMIJA. I. GOSPODARSTVO

Kokosonomija. Poskus očrta šolskega predmeta gospodarstva. Osnovnošolskega predmeta. No joke. Za devet let staro mladino. Otroke, v resnici. Kaj je to, četrti razred devetletke? A veste, jaz ne podpišem ideje, da samo zato, ker je nekaj vseprežemajoče v družbi a la internet in digitalizacija ali kapitalizem in poblagovljenje, s tem ne smemo otrok seznanjat še v šoli. Jih »preobremenjevat.« Kaj je to za en fičfirič argument? Preberi več KOKOSONOMIJA. I. GOSPODARSTVO

VODIČ PO DIVJEM ZAHODU (EVROPE) – 1. DEL

Niti dva para oči nista enaka. Toda divjina Zahodne Evrope vselej očara in osupne.

Prenekateri običajni arabski popotnik, kakršen ste vi, je odprtih ust obstal pred arhitekturo starodavnih mest, ki se brezhibno stikajo z modernim kaosom. Brezhibno vzdrževane zelene površine; visoke gotske stolnice, pogosto okičene z zlatom iz Južne Amerike in temelji iz časov rimskega imperija; bogato obloženi muzeji in vedno polne nakupovalne ulice, kjer lahko srečate ljudi vseh celin. Preberi več VODIČ PO DIVJEM ZAHODU (EVROPE) – 1. DEL

ZVEN NA KONCU TUNELA

Čisto tiho je hodil po potki in gledal froce, kako se igrajo, kričijo. Malo so ga mirili, malo so ga nervirali, malo jim je bil pa kar fauš, da jih res tako iskreno bóli za vse na svetu, razen za tu, zdaj in takoj. Nato je iz žepa vzel škatlo cigaret, si ga prižgal, potegnil … Počasi, a ne globoko, itak je vedno bolj puhal. Vsi so ga čudno gledali, kako je zapravljiv, da jih na polovici že ugasne. Prijal pa mu je bolj proces kot kaj drugega. Pač nekaj. Nekaj je bilo na tem, da si ga je prižgal in gledal sij pred sabo, da je vsaj občasno videl tlenje, ne temačnega tunela. In večkrat, kot ga je prižgal, večkrat je bilo na konici prstov svetlo, bolj je svetlobo razumel. V resnici dima niti ni dobro prenašal. Meglil mu je um, meglil vid in mehčal korak, kar pa je bil njemu čisto navadni znak izgube kontrole. Preberi več ZVEN NA KONCU TUNELA

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri