Niti dva para oči nista enaka. Toda divjina Zahodne Evrope vselej očara in osupne.
Prenekateri običajni arabski popotnik, kakršen ste vi, je odprtih ust obstal pred arhitekturo starodavnih mest, ki se brezhibno stikajo z modernim kaosom. Brezhibno vzdrževane zelene površine; visoke gotske stolnice, pogosto okičene z zlatom iz Južne Amerike in temelji iz časov rimskega imperija; bogato obloženi muzeji in vedno polne nakupovalne ulice, kjer lahko srečate ljudi vseh celin.
A miroljubnega popotnika kaj hitro šokirajo prizori, ki jih bo zaman iskal v svojih uglajenih deželah. Tatvine pri belem dnevu; javna uriniranja; večerni prizori neslavnih opitosti in pohotnega razvrata – le malo je prizanešeno očem, ko se enkrat razgledajo med zahodnjaki.
Ob vsem tem je še toliko težje požreti grenko pilulo, da bo prav spodobni arabski moški med njimi tisti, ki ga bodo sumničavo motrili in sumili. Tudi zato ta vodič, ki vas bo popeljal čez kompleksen in pogosto kontradiktoren sistem družbenih ritualov, ki vladajo Zahodu.
Dasiravno se zahodnjaki radi hvalijo z zagotovljenimi svoboščinami, bodo številni vihali nos nad nekaterimi povsem običajnimi dejanji. Pa jih v tem delu nekaj naštejmo:
- Strmenje je na Zahodu izredno nevljudno in zbuja odpor. Najsibo oseba, ki ste ji namenili pogled, še tako zanimiva in intrigantna, bo daljši očesni kontakt po vsej verjetnosti razumela kot oseben napad. Večina Zahodnjakov je izumila tehniko občasnih pogledov in ošvrkov izza obrvi, s katerimi obravnava posebej zanimive pojave.
- Postopanje je sumljivo. Gre za pogost šok pri arabskih popotnikih. Zahodnjaki se na javnem prostoru ustavijo na točno določenih mestih – v lokalih, na klopeh, občasno na cigaretni pavzi na ulici. Postopanje ob cestah in pred hišami vas lahko po določenem času spravi celo v težave s policijo. Če morate zapraviti nekaj časa, potem namesto tega priporočamo aktivnost, ki jo na Zahodu imenujejo »sprehajanje« – torej brezciljno tavanje.
- Rokovanje ob spoznavanju je zaželeno, a ne pretiravajte. Večina ljudi se zadovolji z enkratnim stiskom. Pomembno je, da stisnete roko šele potem, ko ste z osebo že uspeli spregovoriti nekaj besed – rokovanje je na Zahodu večinoma priložnost, da se predstavite.
- Klanjanje, četudi le zmerno sklonite glavo, je skoraj vedno nepotrebno. Zahodnjaki poznajo le nekaj zelo specifičnih primerov, kjer je poklon na mestu (recimo pri izvajalcih na koncu koncerta ali gledališke predstave). V običajnih interakcijah lahko izpade kot norčevanje ali pretiravanje.
- Posebej pazite na glasnost. Preglasno govorjenje in kričanje je zunaj konteksta športnih in glasbenih dogodkov izjemno nevljudno in ga na Zahodu pogosto dojemajo kot arogantno in brezobzirno. Najlaže si boste pomagali tako, da sledite zgledu zahodnega sogovornika.
- Pogajanje na večini prodajnih mest nima smisla.
- Večina zahodnih Evropejcev je posvojila koncept osebnega prostora. Gre za idejo, da se ljudem – predvsem tujcem – ne smemo preveč približati. Četudi so meje arbitrarne in močno odvisne od tega, kako blizu smo si z osebo, pa je zelo pomembno, da se s svojim obrazom sogovorcu ne približate preveč. Če vidite sočloveka, da se instinktivno umika ali nagiba glavo nazaj, po vsej verjetnosti ni kriv vaš zadah, temveč ji preprosto niste namenili dovolj prostora.
Za več drugih nasvetov sledite naslednjemu delu našega vodiča.