Kolumne in eseji

KO TE DOHITIJO VSI NEDOKONČANI PROJEKTI

Komentiraj

Že eno uro sedim na vrtu, srkam kavo, ki se je vmes ohladila, čakam sonce, da prežene meglo, s stisko gledam polno breskev, s katere odpadajo sadeži in me opominjajo, da bi morala narediti kaj iz njih, namesto da jih puščam propadati.

Sedim in pasem mačka, ki ne pozna nove okolice, zato ga ven spuščam na povodcu. Sedim in poslušam ptičje petje, zrem v daljavo in razmišljam, da sem v stiski. Da imam v življenju nenehno preveč nečesa. Preveč slabih odnosov, preveč nekomunikacije, preveč obveznosti, ki si jih nisem naložila sama pa tudi tistih, za katere sem se odločila prostovoljno. Preberi več KO TE DOHITIJO VSI NEDOKONČANI PROJEKTI →

Kolumne in eseji

NEVARNA JE TUDI KARAMELA

Komentiraj

… se nadaljuje …

Seveda ne kar takoj. Veliko let sem potreboval. Težko bi tudi trdil, da zadevo še danes zares obvladam, ker inovacijam ni ne konca in kraja, profiji ter podmladek pa panogo povzdigujejo na nadčloveške nivoje. Uspeh na skejtu, kot si ga definiram, leži povsem drugje. A o tem bolj filozofskem aspektu nekoliko kasneje: »Koga da fak to briga! A znaš kickflipa al ne?« (Kdo drug kot ČPD). Preberi več NEVARNA JE TUDI KARAMELA →

Avtorska dela

POVEDATI, KAR JIM GRE

Komentiraj

Oči dedka Bedenka so se smukale po Klarinemu krilu, ki je izginilo tja nekam pod krošnjo.

No, že res, je dejal. Saj veste, zdaj se ob suši vsi smukajo okoli malih kmetov in se jim dobrikajo. Ampak že čez teden dni bo zadeva pozabljena in bodo vse kamere obrnjene tja h kakim migrantskim delavcem, ki so jih bogve kako zlorabili in jim zadržali denar. Taki so. Reveži dobijo mikrofon za nekaj sekund, zadnjo besedo imajo pa potem sile kapitala. Kompradorski buržuji, tako jim pravijo. Uh, kako me to pogreje, je govoril, medtem ko so se Klarine orjaške prsi pozibavale med obiranjem češenj. Preberi več POVEDATI, KAR JIM GRE →

Prevodi

GROZNA USODA MELPOMENUSA JONESA

Komentiraj

Nekateri ljudje – ne vi ali jaz, kajti mi se imamo celovito pod nadzorom – toda nekateri ljudje se znajdejo v resničnih težavah, ko se poslavljajo preko telefona ali pa od večernega obiska. Ko se približuje trenutek in se obiskovalec počuti, da se ima pravico posloviti, vstane in naznani: »No, zdaj pa mislim … « Nato pa ti ljudje nasproti porečejo: »Oh, moraš že iti? Pa saj je vendar še tako zgodaj.« In takrat se začne pomilovanja vreden boj. Preberi več GROZNA USODA MELPOMENUSA JONESA →

Kolumne in eseji

NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI

Komentiraj

Kdor je moj skriti oboževalec, že ve, da se je naša družina znašla v eksistencialni stiski. Sedem let smo bili v najemu pri sila zanimivih ljudeh. Naše bivanje je bilo precej dolgočasno v primerjavi z življenjem našega najemodajalca, zato nam zabave ni nikoli primanjkovalo.

Na žalost se je soseska v roku nekaj let spremenila v elitno naselje, kamor hiša, v kateri smo živeli, definitivno ne spada. Niti tja nismo spadali več mi. Sploh ko smo ugotovili, kakšne ljudi imamo za sosede. Veste, slej ko prej se pokažejo prave barve ljudi, tudi tistih, ki se nenehno skrivajo za fasado nasmehov in prijaznosti. In če česa v življenju ne prenesem, so to lažnivci in hinavci. Zatorej se je moje trmuljenje glede selitve obrestovalo. Preberi več NOVIM DOGODIVŠČINAM NAPROTI →

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri