Bil sem že precej obupan. Pred paniko sta me, kot že tolikokrat poprej, reševali moji edini vredni posesti. Spalka, pridobljena zgolj kak teden prej in Mantra. Porto se je za spanje na ulici izkazal za precej negostoljubnega. Če ne bi našel tistih odprtih ograjnih vrat, bohvet kje bi končal včeraj. Varnostnik se zjutraj ni mogel načuditi, kako mi je uspelo spati na zelenici neke zastražene banke. »Mantra, stari, Mantra,« sem si mislil, ko sem ves zaspan in pretlačen pospravljal svoje domovanje v vrečo. Preberi več XII →

Znakov vsekakor ne gre spregledovati, če vam je kaj do lastne dobrobiti. Kot je treba na cesti poznati in razumeti, kaj nam s svojimi barvami, številkami, oblikami in pomenljivimi simboli sporočajo čudne plehnate zadeve na štangah. Če ne, se lahko kaj hitro znajdete z jelenovo glavo v režah sprednje maske. Preberi več XI →