Sektor TFF 12 za literarno (st)rokovnjaštvo je preiskal kotičke znotraj meja bivše države in našel komparativističnega modrosto, ki se je specializiral za branje in interpretiranje poletnih romanesknih prvencev. Leto 2017 sta do sedaj zaznamovala dva dogodka: Inavguracija Donalda Trumpa in izid romana Poletje v gostilni Lare Paukovič. Ker je Trumpa že davno pokril dr. Nihilanth podolgeminpočez (dvakrat celo), nam je ostalo le še, da pošljemo Naughtiusa Maximusa, naj intervjuira dr. Lebanića, da ga dodobra pouči o genialnosti pisave mlade slovenske prozaistke.

* * *

Končno je slovenska književnost ponovno dobila slavospev čefurskosti, ki nam toliko primanjkuje. Vse preveč je romanesknih primerov, ki nakazujejo, kako deluje ali a) slovenceljska mentaliteta, kjer mož pretepa ženo in pije, vsi v družini pa seveda trpijo hlapčevsko pohlevnost in prekomerno vljudno sprejemajo batine od posameznikov, ki so pripravljeni zagrabiti bika za roge ali pa b) metaslovenceljska mentaliteta, kjer celotna nacija zgoraj opisani krog vzdržuje v pogonu s tem, da ga brez najmanjšega naprezanja za iskanjem rešitev blati, kot da bi obstajalo upanje za drugačnim jutri. Paukovič nam ponudi preprosto rešitev v asimilaciji z mixkulturnimi vplivi iz bivše skupne države, ki bodo miselnost “vse za vero, dom in cesarja” zamenjali z ubermeschovstvom in jebivetrskostjo. Kako komentirate to plat romana?

Hvala sa pitanje i takole. Baš mi je drago jer se sječate da ste kao nacija glupi i čoravi do amena. Ovdje pod Alpama i meni je život največa tuga. Izvinjavam se al stvarno. Odkada živjem i učim se ovog vašeg zakompliciranog jezika umirem sto puta dnevno.

Ja kao stručnjak koji je preučio sva Larina dela i cjelo slovensko nacijo opažljavam stvari ovako. Slovenščina je zajebana kao pas  i Lara se toga baš dobro osječa. Mlada i najjače talentirana djevojka posrjedno i pronicljivo kaže nam sledječe: relaksiraj se človječe i piši i pričaj bosansko. Piši kao što govoriš, ovo je najbitnije počelo ovog svijeta i ovog romana. Djevojčica Nastjica je tužna, mogao bi rječ i dosadna sama sebi i bralstvu, al ne zato što jo ljudi mrze al zato što nema para. Al zabog nesretne ljubavi. Ne. Istina je da prec ko preide v stik sa bosanskom jezikom svijet je lep i sretan, sve druge stvari su pesak v očima. Medžutim i mi južnjaci tučemo se med sobom i stvarno smo drolje. Majstori smo nesretne ljubavi i sviga toga. Kako da ne. Al ipak ne jebemo se sa dvojinom. Boga mi.

Onda da, u ovom pogledu je jebivetrstvo ovo najbitnije.

Torej, če se zgolj za trenutek vrnemo k jeziku, ki ga naši bralci prepoznajo za svojega: odprti konec, ki nas zapusti z Nastjo na pomembni prelomnici življenja, je torej po vaše tudi časovno/okoljsko primerno umeščen? Ona se nahaja na avtobusu, ima vse možnosti izstopiti, kjer jo je volja (predočeni smo tudi namigom, kam se njeno srce po novem nagiba), hkrati pa se zaključuje poletje, čas, ki ga njena – morda pretekla – slovenskost smatra kot čas z manjšo količino obveznosti. Morda pa je prav to rešitev za zafrustrirano ljubljansko okolje – več poletja, več odklopa? Po drugi strani nas lahko ravno poglavje, ki sledi celonočni žurki v gostilni opomni na žalostno resnico prepuščanju hedonizmu, ki ga tudi sami zagovarjate: na koncu nekdo mora vzeti metlo in cunjoo v roke in napraviti red. Ni res?

Ne kapiraš ti. Kakav hedonizam, kakav odklop molim te. Te pitam ja onda i ko ti je sa metlom i cunjom puzao tvoju školu ili posesivao pisarnu? Štefka a? Ma daj. Ili koji je ovaj momak koji ti zrihta beton na cest. Vi stvarno ste mnenja da samo vaše majke kuhajo kafu ili laufajo za vozom al baš ni je to tako. Lara to zna i lepo prikazuje v svom romanu: i mi pijemo crnu kaficu i se odmorimo, al onda i mi radimo u hard. Vi se tega stvarno ne osječate jer samo se plačete i se kujate. I tu imaš prav: zafrustriran si ti i ljubljansko okolje i majka što te je rodila. Al stvarno mislim da nobene počitnice tukaj ne morejo pomagat. Ker ne znate vi kako se živi ovaj život.

Nekoliko se oddaljujemo od samega romana, mi je pa všeč, kako se navezujete na romaneskna dela slovenske preteklosti in jih postavljate v kontrast s Poletjem v gostilni. Če sem prav razumel, je torej poanta v obrnjenem vrstnem redu? Se pravi, ne “najprej delo in potem zabava”, ampak nekakšna protiprotestantska etika, kjer delo zabave ne omogoča, temveč ravno obratno? V tem primeru bi se zdelo, da je počitniško delo, ki Nastjo pesti vsako leto, skoraj najpravilnejša oblika življenja: celo leto zabavanja in žuriranja in potem dva meseca poskusa hitrega zaslužka, ki ponovno sproži kolo veseljačenja tekom šolskega obdobja. Morda pa je to vzrok vseh tistih izjav naših staršev, da živimo najlepša leta, ko še hodimo v šolo, potem pa gre vse samo še navzdol?

Pa da. Nastjino življenje postane sretnije kad djevojka ima neki balance med poslom i žurku, da. I kad nema više toliko vremena da se stalno depresira i kao ti postavlja sebi i drugim neka glupa pitanja. Al kak pjeva slovenska ljepa pjesma: življenje je lepo če ga živiš. Tako je to. Rekel sem že popred vse preveč časa sekirate se, razglabljate al život je more, ne zaboravi! Ako bi bila Nastjica i popred bolj pametna, spetljala bi se sa ovim Rambom boga mi. Al je prevzetna jer je zala i tako razmišlja pa razmišlja al sanje njene odu. Boš to se mi kaže kao problem cjele vaše nacije. Samo razmišljate i ništa ne ukrenete. Zato si i ti kažem ti iskreno potpuno apatičan i nesretan. Zato ti pravim nauč se kaj od Nastjinog ravnanja. Na tvome mjestu zaljubio bi se v kaku curicu i popio bi čašu rakije ali dvije. Ako hočeš predstavim te mojoj dobri prijateljici. Drugače varji da ne boš priletan sam se jokal v svome stanu.

Dobro, khem, zdaj smo že dodobra skrenili na osebno raven. Če povzameva najine sklepe: preveč misli in premalo dejanj povzroči človekovo stagnacijo, uživaj življenje dokler ga lahko, ker čakanje na užitek definitivno ne pripelje do slednjega, le neustavljivo podaljšuje proces večnega pričakovanja in jokice niso nikomur dobrodošla družba, ampak so sami sebi namen in posledično tudi rezultat. Pravzaprav me nekoliko mika ta vaša ponudba dobre prijateljice. Ampak kaj če bo prav tako nezadovoljna z menoj kot vi?

Ma pa ti si genijalac. Vrlo dobro si to vse ukapirao, a sad idi samnom u kafanu. Upoznajet češ cjelo moje društvo i puno krasnih žena. Samo se ti ne sekiraj. Ako bog da vidjet češ i pisateljicu Laricu. I njen ded bio je bosanac i svake tolko  igramo kolo zajednom. Nemoj ništa da mi pričaš  ti samo smijaj se i plati i sve bo u redu. Idemo sad, hajde.