Obstaja zelo malo razlogov, zakaj bi človek zašel na Madžarsko. Čeprav povprečnega Slovenca od Budimpešte loči le nekaj deset kilometrov več kot Dunaj ali München in celo par deset kilometrov manj kot Milano, je po obiskanosti daleč za naštetimi. Ni težko ugotoviti, zakaj – mesto ni znano po pivu, modi ali kakih bogatih zgodovinskih ostalinah. V bistvu ni znano po ničemer. Mogoče ste kje mimogrede slišali, da imajo Madžari nekaj nobelovih nagrajencev in tipa, ki je izdelal rubikovo kocko. Imajo tudi pasjo pasmo, zaradi katere so domači sesalci ali metle docela odveč.

Torej, znašli ste se v deželi, ki vas niti najmanj ne zanima in ki že na pogled deluje dolgočasno. Poglejmo, kaj se dogaja s Slehernikom.

Na pomoč! Znašel sem se sredi ničesar!

Ok, počasi, kolega. Ponavadi obstajajo na obzorju kakšne gore, orientacijske točke..

Nobene gore ne vidim. Kolikor seže pogled, vidim samo neka blatna polja in ceste.

Si že naletel na kakega domačina ali napis?

Sem, vendar jih ne razumem pol kurca. In vse črke so čudne, nelogično zložene in ne predstavljajo nobenega jezika, ki bi ga lahko razumel.

Potem obstajata dve možnosti: prva je dežela tisočerih jezer, Finska. Druga je dežela enega večjega jezera, torej Madžarska. V prvem primeru imaš vsaj bežne možnosti za sporazumevanje v angleščini, v drugem pa si najebal.

Vidim eno ogromno jezero. Deluje kar prijetno.

To je Blatno jezero. Najebal si. Zelo je, ahem, blatno, čeprav ga čistijo. Obala okoli njega je trikrat daljša od slovenske in poleti trikrat bolj zabasana z debelimi turisti. Madžari so izredno ponosni nanj in po njem poimenujejo svojo najljubšo čokolado. Ne vem, zakaj.

Malo sem se sprehodil naokoli. Zakaj so vse hiše prazne?

To so počitniška naselja. Zelo redki dejansko živijo tu, je pa polno vseh mogočih apartmajev, hotelov in ostalih nastanitvenih zmogljivosti, ki pridejo v poštev čez poletje. Moram te opozoriti, za nobeno ceno ne stopi v bližnja zdravilišča, kajti…

Fuuj, zakaj so ljudje v termah nagi in neumiti?

Ravno sem te hotel opomniti na to. Terme so za Madžare javna kopališča, kot smo jih poznali v petdestih, ko še ni bilo kopalnic. Poceni, ampak umazano in neprijetno za tiste, ki so vajeni kloriranih in redno čiščenih domačih kopališč. Also, voda v zdraviliščih je včasih radioaktivna in tudi med delovnim tednom je neudobno veliko ljudi.

Ok, recimo, da sem se naveličal Blatnega jezera. Kam grem lahko sedaj?

Najbolje, da se kar odpraviš v Budimpešto..

Čakaj, že? Ali ni na poti še kaj zanimivega? Kakšno mesto, karkoli?

Ne. 95% Madžarske so plodne ravnice. Celo turistični vodiči ti bodo ravnodušno povedali, da se lahko po tej državi voziš cel dan, ne da bi opazil karkoli omembe vrednega. Poleg tega je vsa dežela skoncentrirana v prestolnici. V njej živi skoraj 2 milijona ljudi. Nobeno drugo mesto na Madžarskem ne doseže niti desetine tega. Vse, kar želi delati, študirati ali živeti, rine v prestolnico.

Dobro, prišel sem v Budimpešto. O, poglej! Napisi v angleškem jeziku, ampak..

Aha, ‘angleškem’. Poznaš tisto od Monty Pythonov? No, to.

V prestolnici se je tudi v resnici mogoče pogovarjati po angleško. Ampak hitro opaziš, da so nekatere fraze samo lena zloraba orodja Google Translate. Tudi navodila na metrojih so napisana v jeziku, ki samo od daleč spominja na angleški jezik. Še več, celo spominska obeležja in v marmor vklesani zapisi imajo šokantne slovnične felerje.

V čem je sploh fora? Zakaj ravno Madžari kot edini narod v Evropi ne premorejo znanja vsaj enega svetovnega jezika?

Po enih teorijah je komplicirano, po drugih pa sploh ne. Kot si se najbrž naučil že v šoli, je madžarščina del ugrofinske veje, ki je povsem ločena od germanskih, romanskih in slovanskih jezikov. In zato so tudi njihove besede čisto drugačne. Tudi če ne znaš nemščine, boš najbrž znal naročiti kavo in najti primeren WC, če bo na vratih pisalo Damen in Herren. Na madžarskem bo pisalo ferfiak in nők. Zdaj pa ugotavljaj, kaj je kaj.

Torej so Madžari neke vrste izolirano ljudstvo v Evropi?

Madžari so bili na začetku tako kot Slovani komaj kaj več kot združba plemen, ki se je prikradla v srednjo Evropo. Tam so se konsolidirali in padali pod takšne in drugačne vplive (beri: krščanstvo). V bistvu so bili na dobri poti, da postanejo velesila, preden so jih zavojevali Turki. Tudi to, da so izgubili praktično vse vojne pred in po tem, jim ni pomagalo. In ja, jezikovna pregrada jih je vedno delala za outsiderje, tudi sami se radi vidijo na tak način.

Kamorkoli se obrnem, vidim čudovito srednjeveško arhitekturo. Kako jim je uspelo ohraniti stavbe tako nedotaknjene?

Ha! Saj jim ni. Vse, kar vidiš – grad, cerkev, glavno obzidje – je bilo zgrajeno leta 1896. To je bilo leto, ko je Madžarska praznovala jubilejno tisočo obletnico poselitve. V imenu nacionalnega zanosa in napredka so pol Budimpešte razsuli in postavili na novo. Postavili so tudi glavni trg in eno prvih podzemnih železnic sploh. In vse to so storili tako, da so imitirali srednjeveški slog slavnih prednikov. Vidiš tisti grad tamle?

Vidim, zgleda super!

No, tudi ta grad so naredili leta 1896. V bistvu sploh ni grad, ampak čisto navadna fasada. Ko stopiš notri, vidiš, da gre za Potemkinovo vas. Razen šole za agrikulturo in trafike z razglednicami ni v notranjosti prav ničesar.

Torej je vse samo fasada in imitacija?

Večinoma. Čeprav je treba reči, da se človek na koncu sploh ne počuti ogoljufanega. Tudi cene so razumne, dokler ne skočiš v Starbucks. Aja, pa javni prevoz je zakon – v času, ki ga v Ljubljani porabiš za pot od obvoznice do centra, lahko prekrižariš celo Budimpešto s tramvaji in podzemno. Kar v bistvu pomeni, da si lahko z nekaj kondicije celo mesto ogledaš v dveh dneh.

Malo sem se sprehodil po Donavi in pogled se mi je ustavil na glomazni palači. Kaj je to?

Parlament. O njem bi se dalo napisati vsaj še eno poglavje za ta blog. Recimo za zdaj, da so Madžari tako kot Romuni malo kompenzirali svoj demokratični manjko tako, da so zgradili nekaj deset sejnih sob preveč. Hiša je tako ostudno potratna, da se parlament zbira v njej samo enkrat na mesec, ogrevajo pa jo v posebni hiši skoraj 100 metrov proč, ker v originalnih načrtih ni bilo prostora za dimnike.

Grem zdaj lahko domov?

Lahko, ampak vzemi pionirski vlak, ki iz nepojasnjenih razlogov še vedno obratuje v bližnjem parku. Ču, ču!