Leto 2011. Filofaks, leglo anarhističnih teroristov.

…

Trinajst let pozneje pa nič kaj prav bolje. Še vedno Francetu na čast.

…

… se nadaljuje …

X

To isto ljudstvo, ki že dolgo gnije,

za maminim se krilom kar dalj skriva,

naprej vztrajno krivde se umiva –

vsi so praktikanti mimikrije –

se brani pred očitanjem morije,

užaljeno k pokori te poziva

in če nikakršnega ni vpliva,

burleskno s šmarnico se ga zapije.

Priznajmo si, nikoli ni bilo

lahko živeti z njim, ko pa mu gnev je

naravni stil življenja. Tako

se prebivalstvo ziba kakor drevje:

Ko kdo popihal mizo je s pestjo,

je še povleklo z vetrom kot vejevje. Preberi več SONETNI VENEC ANARHISTOM. III →

Leto 2011. Filofaks, leglo anarhističnih teroristov.

…

Enajst let pozneje, nekaj osveženih fraz za modernizacijo. Francetu na čast.

…

… se nadaljuje …

V

Za ljudstvo le faliran dirigent

je tisti, ki ne upa si na plano,

ki osovražen je, ker si je rano

začel nabirat kapital; disident

komunizma; korupcijski agent,

ki dnevna kraja mu pomeni hrano,

ki srečen državljan mu steklo rano

zadaja; – žal, sistemski fundament.

Do zob oborožen je polk tatov,

ki brani skupščino in ne vda se.

… Ljudje pa pravijo, da čas je nov,

pripravljen nam; na koncu pa se

vklenjen vsak pred njimi znajde gol,

ko opazujejo nas dol s terase. Preberi več SONETNI VENEC ANARHISTOM. II →

Leto 2011. Filofaks, leglo anarhističnih teroristov.

…

Deset let pozneje. Francetu na čast.

…

MAGISTRALE

Nekoč vpili smo naj parlament

gori, razpade, joče in preda se;

politiki pač gledajo le nase,

za ekonomske krize so talent,

za ljudstvo le faliran dirigent,

ko opazujejo nas dol s terase,

– nabirajo denar za stare čase –

preslišan pa ostaja transparent.

Tedaj pa, ko razpadel in zgorel je,

to isto ljudstvo, ki že dolgo gnije,

je še povleklo z vetrom kot vejevje

v slogu dekadent-buržoazije:

zajoče sámo Njemu (ki vesel je),

preda se in v svojo klop se skrije. Preberi več SONETNI VENEC ANARHISTOM. I →