Bil je večer pred božičem:
V mračni, prostorni, samotni sobani,
vrh hriba, meditativni prasket peresa,
ob svečah, ob tinti so počivali vrani,
veter je bril in treskal ograjo
je zunaj snežilo, hladilo pa ni,
so grmadili se kosmi in besede takisto
kadil je še pipo – mojster ßun-‘-li. Preberi več ZGODBOVINA JEZDECEV. ENO POGLAVJE TAM
Tistega dne je Godwina težilo precej stvari. Slabo vreme zunaj je puščalo posledice na njegovem kolenu in želodcu. Radiator je oddajal nekakšne glasne zvoke, a iz sebe ni spravil prav veliko toplote, sploh pa ne za tako staro in zračno stanovanje. Zdelo se je, da visoke stene kar prepuščajo hlad od zunaj, ki se je Godwinu zažiral naprej v razbolene kosti.
Potem pa je Godwina tam okoli dveh popoldne še posebej močno vznemirilo sledeče spoznanje: Ugotovil je namreč, da ima cimra. To ga je izredno začudilo – bil je namreč pod vtisom, da že skoraj desetletje svojega vdovstva živi sam. Še bolj ga je začudilo, ko je videl, kako se je njegov sostanovalec namestil – živel je namreč na stropu, viseč z glavo proti tlom kot netopir. Preberi več NEKAKŠNA METAFORA
ALARM * ALARM * ALARM
Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop.
(Slika rdeče alarmne lučke, ampak tko da folk misli, da smo zajebal)
Najprej sem bil skeptičen nad idejo, da na našo največjo, praktično D, misijo, privlečemo s sabo člana tako imenovane strokovne javnosti. Zdela se mi je idealna priložnost, da se eden njihov infiltrira v naše vrste in sabotira vse skupaj, a moram priznati, da mi je fant prirasel k srcu že takoj, ko sem ga zagledal.
Mlad, mozoljast, špeglar, pravi gikovski tip, tak ki vsak dan gleda hentai. Proper lolikom kandidat, če me vprašate. Se je predstavil kot mladi raziskovalec bioekozelenekemije ali nekaj podobnega. Smo takoj vedeli, da lahko hodimo po njem. »Poslušaj, gušter,« sem mu rekel in ga boksnil v ramo, »vse lahko fotkaš, delaš si lahko beležke, iščeš lahko vse možne razlage, ampak komando imamo mi, ti je jasno? Bolj specifično jaz. Štekaš? Poglej tale znak na moji uniformi.« Preberi več LEST EKŠN HIRO
SPALNICA. V njej obupan in skrušen sedi BIVŠI PRECEDNIK in strmi v posteljo.
BIVŠI PRECEDNIK
Moj bog … Moj bog, zakaj sem te zapustil leta 1986?
V ozadju je slišati korake. V spalnico vstopita FOTOGRAF in BLONDINKA.
FOTOGRAF
Nemudoma stisne nekaj fotografij.
Odlično, je že vse nared.
BIVŠI PRECEDNIK
Nihče ne opazi, da sem na robu obupa. Preberi več PIŽAMA
Uporabljamo piškotke. Več INFO
Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.