»Ekskjuzmi, oprostite, dujunou koliko je ura?«

Azra je pravkar stopila iz taksija in si še popravljala krilo, ko jo je presenetil mladenič na kolesu z ogromnim, škatlastim nahrbtnikom dostavljalskega podjetja pred vhodnimi vrati agencije Bevec & Belec.

»Seveda, sedem minut do osmih,« je odgovorila in pospravila mobitel v torbico. Mladenič se je zahvalil, iz torbe vzel plišastega medvedka in šopek rož, ju namestil v košaro na krmilu ter pognal v daljavo. Preberi več PETEK TRINAJSTI →

Sicer tukaj redko kaj objavim, ampak danes imam pa res poln kufer vsega. In čas je, da nekaterim povem, kot se zagre, kot si zaslužijo, ker jim itak nihče ne. Kot že veste, moji dragi prijatelji, sem bil po rojstvu ožigosan z imenom Žarko in na žalost se je moj foter pisal še Žnarko. Ne vem, kdaj so se začele zajebancije na moj račun, vendar po moje v vrtcu otroci še niso poznali besed žnarati, žnedrav. Potem v osnovni pa že. In takrat se je začela moja identiteta mešati z mojim priimkom. Kar pa … Kar pa ni v redu, dragi moji prijatelji in drage stare mame, ki vas je vse več na tem glupem omrežju. Preberi več ŽARKO →