KYOCKIY PROTOKOLOVOY 4.1.1. GOS-POST-ARSTVO

KŠŠŠŠ … od letošnje konvencije NMN, koder smo načeli debato o postapokaliptiki. O puščobah. Ta moment(um) izkoriščamo za nadKŠŠŠŠ Sajfaj kvarta v debate, imenovane Kyockiy protokolovoyi, ki nas bodo, upamo tako, popeljale v svetove in višave, KŠŠŠŠ še nismo segli ob vseh branjih filozofov, mislecev in modrih ljudi, ki so za seboj pustili KŠŠŠŠ umotvore. Začenjamo s 4, ker letos štejemo četrto zborovanje KŠŠŠŠ ki redno prispevajo k vsem zapiskom o znanstveni fantastiki na (jez)KŠŠŠŠ. ElzaRosomahDottoreNaughty, uradni dopisnik Šoba in ob priliki še kdo, vsi kontribuKŠŠegalitaKŠŠ, saj tudi pred vsako objavo punkte dodobra prebesedijo … KŠŠŠŠ

se nadaljuje

* * *

Umaknimo se za objavo ali dve od karakterjev in njihovega odnosa z zgodbo (o katerih razglabljamo v poglavjih 4.0.1-6) sajfaja nekoliko v ozadje. Sleherno znanstveno-fantastično pohištvo je potrebno umestiti v sebi ukrojeno sekundarno resničnost. Zavoljo sporočil, ki jih želijo avtorice in avtorji sporočiti konsumerjem, so si te resničnosti v svojem nepreglednem številu lahko tudi diametralno nasprotne, vsekakor pa največkrat terjajo ustroj ex nihilo, pri čemer pa nihče ni niti imun na vplive iz naše primarne resničnosti niti to ne bi bilo pametno, saj bralke in bralce potrebujemo vezivo z znanim svetom, če želimo v novega investirati svoj čas, pozornost, misli ali čustva. Velik del družbenega ozadja je seveda gospodarstvo – vpliva tako na like kot na zgodbo – kar ga naredi za pomemben sestavni del, ki ga ne bi smel spregledati noben pišoči. Eden od slajdov, ki smo ga odprli na NMN 2017, je sporočal naslednje:

XXIV) Poglejmo situacijo v dandanašnjem svetu in se zamislimo, da je nepregledno drugačno od samo dekade let nazaj. Največja »trgovina« na svetu, prostor, kjer se proda največ svetovnega blaga, je postala alibaba.com. Največja taxi služba je že naletela na države, ki omejujejo njeno vseprivlačnost za potrošnika; imenuje se Uber. Največji ponudnik nočitvenih storitev, airbnb, je prisoten na vseh celinah. Ljudi so vprašali, od kod dobijo svojo dnevno dozo entertejnmenta. Največ jih je odgovorilo s facebooka.

Pri naštetih primerih ne gre za to, da so s seznama izginili Walmart, Taxi rondo, Hilton in povsem splošno: televizija; temveč za to, da gre za globalne velikane, ki s terciarnim sektorjem gospodarstva (ponujanjem storitev) nimajo več prepoznavne vezi. Prosto po Braudelu: ne gre več za igre menjave kot na tržnici, gre za greh zvodništva. Alibaba nima v lasti niti enega produkta, ki ga proda; Uber nima lastnih prevoznih sredstev (razen tistih za direktorje); airbnb si ne lasti apartmajev in facebook ne proizvaja zabavne vsebine. Vsi štirje so v srži posredniki. Verjetno to niso edini primeri. Če bi izvedli anketo, kje samski moški najhitreje poiščejo tako zelo iskanih 5 sekund vrhunca, se prvi odgovor najverjetneje ne bi glasil Playboy, marveč Pornhub. Found Waldo yet?

XXV) Poiščimo primer iz domačega okolja za naše naslednje kratke zgodbe. Na primer Zavod za zaposlovanje. Kljub temu, da redko ponuja službo v lastni zasedbi, je prvi naslov, kamor se je posameznik primoran obrniti, ko išče plačano zaposlitev. Seveda ima za razliko od zgoraj obravnavanih gigantov eno težavo: služba per se ni enkratna storitev, ki bi jo vsak od nas potreboval tupatam. Ni malo primerov, ko bi si ljudje želeli službo poiskati enkrat samkrat v življenju in to je to. Iz tega služiti milijone je nemogoče. Kaj pa tisti med nami, ki posla ne iščejo samo enkrat? Tisti, ki posel iščejo iz meseca v mesec? Iz tedna v teden. Golazen enaindvajsetega stoletja, prekarci. Vsi tisti, ki jih je mogoče prožno vpreči in zavreči, ko je ježe konec. Menda si ni nemogoče vsaj predstavljati podjetja, ki bi na trgu ponujalo »izbiro« za vsako našo spretnost: »Pozdravljeni, moje ime je Naughtius Maximus, pišem zoprna besedila, ponujate morda koga, ki išče zoprno besedilo?« Seveda po možnosti tako, da sploh ne potrebujem komunicirat z nikomer, ampak ponudnika zgolj poklikam na portalu. Kot nekakšen študentski servis. Dovolj neverjetno, da je lahko sajfaj pa hkrati dovolj domače, da ne more biti nemogoče, ja? Vse skupaj je toliko bolj paradoksalno, absurdno in distopično, ker smo ponudnika transformirali v potrošnika.

Imamo okoliščine, sedaj potrebujemo le še zgodbo. Ajde, domača naloga, do naslednjič vsak napiše do 1.000 besed.

XXVI) Dotični odstavek naj služi kot post scriptum: z zadnjim sklepom smo odprli antično vprašanje razlike med znanstveno fantastiko in fantazijo, ki se pojavlja na mnogih mestih učenih komparacij med žanroma. Obstajajo avtorji, ki zagovarjajo stališče, da resnične razlike ni – da so vse le zgradbe z nekoliko drugače obarvanimi fasadami, medtem ko se drugi modreci ukvarjajo z ugotavljanjem ozke meje med neverjetnim (ZF) in nemogočim (fantazija). Ne upamo si stoodstotno zagovarjati tako prvih kot drugih in spodbujamo razmišljanje v obeh smereh. Obvezno pa se nam zdi vedeti, da je za dobrega ustvarjalca »postapokaliptične« (t.j. tiste, ki ji je bilo razodeto) znanstvene fantastike nujen poglobljen vpogled v današnje razmere. Rinse & repeat recept pisanja našega preljubega žanra, ki smo ga orisali zgoraj, predvideva oporne točke v primarni resničnosti. Pa poglejmo, če nam bo uspelo.

Naughtius Maximus

Se nadaljuje …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.