PESEM V SPOMIN ČASTITLJIVEMU BENEDICTU LEONARDU CALVERTU

Po Ebenezerju Cooku nam je ostalo skromno število pesnitev. Sedem. Štejejo pa neskromno število verzov. Ne vemo, nismo šteli. Par tisoč. Mogoče deset tisoč. Trgovec s tobakom je najbolj znan. Tudi po zaslugi pastižnega romana Johna Bartha s takistim naslovom. Potem je Tobačna reciklaža, ki je prav tako dolga kot Trgovec, le malo bolj dolgočasna, ker gre v osnovi za ekonomsko pridigo. Potem je še Zgodovina upora polkovnika Nathaniela Bacona v Virginiji, ki je približno tako zanimiva in dolga, kot je njen naslov; in potem so še štiri elegije. Pisane ob smrti štirih velikih mož, njim na čast in slavo. Prilagamo prevod (verjetno) najmlajše, ki jo je posvetil prijatelju, mentorju, državnemu guvernerju Marylanda, četrtemu baronu gospodu Benedictu Calvertu. Napisana je bila leta 1732 in morda nikoli ni bila objavljena – deli pesmi so v edinem ohranjenem izvodu nerazpoznavni – v transkripciji (in prevodu) se pojavljajo v oglatih oklepajih. Tu je torej Pesem v spomin častitljivemu Benedictu Leonardu Calvertu.

* * *

Od kod, zakaj te solze? Je Benediktus med

gosti dvorca mrtvih opravil sprejemni obred?

Ali je–

on, ki je oblekel gole in lačnim obroke delil

je glavo položil v Thetisino nedrje, ves siv

od strahu pred golaznijo podzemlja, ki moža –

po novem – z ostalo mrhovino zdaj obkroža?

Žal! Ni pomembno, saj na kraju vsi umremo,

se predamo in utonemo v večno Temo,

nas bodisi v maternico Zemlje čas porine

bodisi postanemo ujetniki globine,

grmadijo se naše svete duše v nesmrtje,

kjer Benedikt (upam vsaj) sedaj zaprt je.

Njegova dobra dela je za vsebino vzela lirika

in poje bolj glasno od slehernega panegirika.

Spencer (ako živ) bi pel o njem raznež’no poezijo,

naj njegovi živci zdaj le bežno še trpijo.

Neomejen je bil njegov naklon svobodi,

ki niso mu botrovali zli povodi;

znal pa sebi nenaklonjenim je pobalinom –

povsem naravno kot klin se zbija s klinom –

[poka]zati zobe – kdor si je zaslužil, mu je vetra dal,

[v]sem na očeh, kot le on je to pač znal,

[t]ako je včasih množica, ko udarila je sila,

[gl]asno za njegovim hrbtom hude psovke govorila.

[A] odkril bo, kdor poslednje bo njegove bral zapise,

[d]a glava, ki so pokopali jo pod tise,

[s]kupuška ni bila, prej nadpovprečna, ki se

branila ni učenja, govora ali ostrine.

[In] čeravno tudi najmodrejša vlada mine,

[u]pam le, da plodna je njegova zapustila sine.

[l]e štiri lune od prihoda – in potem tako naprej –

[B]enedikta na naša plodna tla, bralec dragi, le poglej,

[   ] se vesti na oblasti kot modri gospodar,

[še] Britanija klanja se hvaležna v dar.

[   ] prav je bolj s stvarjo kot teorijo rokoval,

[– po]znal je Maryland in več mu tudi dal

[od] avtohtonih kmetov, ki oprezali so

[za] njim – dejanja, besede in poti so

iskali, da bi ga (po krivem) blatili – Usoda

pa je vse na glavo obrnila, iskati ni povoda

[v] politiki potrebovala, da vzela je gospoda.

[D]ružba vedela je, kaj njegova bo poslednja bitka,

[v]selej je tako z ljudmi, ki si ne privoščijo počitka

in garajo le za druge; bolečina se jim vleče,

dlje kot vztrajajo, bolj je vse boleče.

[In] tako navsezadnje tudi njegova je Ustava

vdala se pritiskom nadzemeljskega prava:

potonil tudi on je v grob, kot bova jaz in ti,

[na] koncu dneva vsak od nas je kup smeti.

[ta]ko njegova volja zdaj v modrini oceana

[z] dišečim vonjem in cvetovi je obdana.

In muza se je v spretnostih le izkazala,

[   ] naj mu bo ta poezija hvala,

[   ] skopa bo pravica tega, ki od časa

[ en dan jagnje je igral, drugi dan modrasa. ]

Naughtius Maximus

Pesem v spomin častitljivemu Benedictu Leonardu Calvertu‘ je prevod pesnitve: ‘In Memory of the Honorable Benedict Leonard Calvert Esquire. Lieutenant Governor in the Province of Maryland‘ pesnika lavreata, trgovca s tobakom, Ebenezerja Cooka.

Z vsem spoštovanjem, Naughtius Maximus

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.