Bi se moral sekirati, če se spotaknem ob kamen ob cesti?
Običajno ne. Ampak v Bolgariji vselej. Obstaja namreč zmerna možnost, da je kamen v resnici tračansko svetišče.
Tračani so bili severni sosedi starih Grkov. Težka hribovita pokrajina je prebivalce nekaterih plemen dovolj utrdila, da so jih Atenci novačili za svojo vojsko. Po nekaterih pričevanjih so prav Tračani v antično Grčijo pripeljali kult boga Dioniza. Orfej in Ares sta po grški mitologiji tračanskega porekla; prav tako Spartak (a.k.a. antični Lenin a.k.a. Kirk Douglas). Preberi več BOLGARIJA: HITRI Q/A→
Tolaži me dejstvo, da je še vedno vse kurac in da se nič nikamor ne prestavi, kar pomeni, da imamo nesmiselni ljudje in nesmiselni poklici še vedno svoje mesto. Pač nekdo mora delati in študirati nič, to je ta naša pogodba, naša navada, naš bit, naše srce. Kot da je šport kaj drugega, podrkavanje nekih minut, zdaj že bolj desetink, kdo lahko kaj hitreje ali bolje. Od tega še nobeden ni ozdravel. Prej obratno. Športniki so vedno bolj sfukani, bolnice pa vedno bolj polne. Atiji v preporodu doživljajo kapi na 40 stopinjah, ko tiščijo na pedalke, da bi sebi in svetu dokazali, da so se spremenili, da imajo cilj in da so zdravi, da jim kurac še lahko stoji tri ure skupaj in da zmorejo svojo ženo napičiti bolje, kot so jo na poročno noč. Potem jih pa fršlok. Na hitro in brez ženinega šoka. Pa zdravi pa še mladi pa tako fejst pa tako zabavni. Jebi ga, nismo večni. Preberi več TOLAŽBA→
Driskyjeva vzporednica trenutnih herojev – bodisi super bodisi običnih junačin – z ostarelimi kraljicami mi deluje še posebej posrečena, ker nam ponudi bogato odskočno desko za evaluacijo tako o monarhiji kot o protagonistih zgodb, ki si jih pripovedujemo. Skušal se bom pojasniti čim manj abstraktno, v enem samem zanosu, upajoč, da se sporočilo ne bo izgubilo v brezalinejskem kaosu. Preberi več GLORIJOLA 1.1: O KOLEKTIVNIH NAPAKAH→
Mislim, da pri svežih 34-ih lahko brez problema rečem, da sem zakorakala v obdobje odraslosti. Obdobje, ki ga še vedno ne razumem povsem in ga vztrajno zavračam z otroškimi frizurami, porisanimi prašnimi okni avtomobila in s sila samosvojim stilom za oblačenje – paradoksno stilom naših babic. Konec koncev zakaj bi morali biti vsi odrasli neki težaki. Moje življenje je rutina, ki jo sestavljajo dnevno čiščenje mačjih stranišč, pomivanje posode, razmišljanje o tem, kaj bomo jedli danes in kaj jutri, pometanje raztresenega peska po stanovanju, zgubljanje živcev zaradi mačjih vragolij, nerganje nad sosedi in splošno obupovanje nad ljudmi. Vmes moje temelje zasilne psihične stabilnosti v prah sesuje očetovska figura, ki me obremenjuje s povsem banalnimi in nepotrebnimi stvarmi, nenehno reševanje nikogaršnjih in lastnih živali, občutki krivde, da za njih nisem naredila dovolj ter klasično seštevanje odtegljajev na bančnem računu. Preberi več ZOFKA SE RAZLIJE→
Kolikokrat se vam zgodi, da se pogovarjate s sodržavljanom in slišite: »Mene davki ne motijo. Me pa moti, kako jih država zapravlja!« Običajno vam to povedo, kot da so po letih in letih iskanja nultega pacienta prav oni prav zdaj odkrili toplo vodo. Saj ne, da je »zapravljanje davkov« edina naloga, ki jo »država« ima. Kateri koli problem srečate, kateri pika koli pika, je na tak ali drugačen način povezan z neracionalnim trošenjem davkov s strani vodstva države. Bodisi pomanjkanje vode za gašenje požarov bodisi samomori otrok, ki jim okolica govori, da so čudni, ker so jim všeč napačni spoli. Zatorej, ako imate en sam samcat problem, je logično, da vas moti, kako država porablja davke. Vse nas moti. Še enkrat, to je logično. Preberi več URAVNOTEŽENE JAVNE FINANCE→
