Arhivi Kategorije: Kritike

NA KRATKO ZAKAJ SUXA. ENA

Kako si drznete?! Trditi, da je Deadpool (2016) le ščepec manj kot mojstrovina je ekvivalent hereziji! Pojasnite svoje stališče takoj zdaj!

– Luka

* * *

Dragi Luka, veseli nas, da obiskuješ naša predavanja (ali pa celo prisluškuješ našemu debatnemu krožku, ko se dobivamo v obskurnih ljubljanskih restavracijah in premlevamo filozofske implikacije znotraj umetniških izdelkov najnovejše dobe), naj pa sprva pojasnim, da sklep o dotičnem filmu v naših krogih nikoli ni bil scela negativen in v njem prepoznavamo tudi spodbudne spremembe, ki so zaznamovale superherojski podžanr (ne)znanstvene fantastike za vse prihajajoče veke. Odločili smo se, da ti na hitro odgovorim jaz, ker z jezičnim dohtarjem, spajdermenovskim imitatorjem, gojim, kolikor se da, konflikten odnos. Preberi več NA KRATKO ZAKAJ SUXA. ENA

MYRTYL KYMBYT: PRVINSKA GOVORICA MENAŽERIJE

PODCASTER

Dober dan in dobrodošli v še eni ediciji podcasta Myrtyl Kymbyt. Moje ime je Jezdec Vsebine in danes se mi kot po tradiciji pridružuje eninedini, tatamata slovenske podcastovske kritike, uničevalec javnega mnenja in kreator bloga Kaj se zgodi, ko kritik v Sloveniji izda prvo knjigo/dopolni 30 let?, Denar Sveta Poglavar (nadimek, jasno). Dobrodošel, Denar! Preberi več MYRTYL KYMBYT: PRVINSKA GOVORICA MENAŽERIJE

BOLJ O NATURI KOT O BOGU. ALIENEJE: MOTHER!

Model. Ta film … bom zapisala kar takoj. Ta film bo genialen čez 10, mogoče 15 let. Prvič in morda celo zadnjič v svoji karieri filmofila se mi je pripetilo, da sem že ob prvem gledanju vedela, da mi je predočena mojstrovina, ki bo kot taka prepoznana šele dolgo po izidu (cel čas se govori o teh filmih – damo jim poleg zvezo besed, da so »nastali pred svojim časom« – Citizen Kane (1941), Dr. Strangelove (1964), Blade Runner (1982), vsi so danes nič manj kot klasike). Dober mesec po premieri v Sloveniji mi še vedno ne da miru. In marsikomu drugemu tudi ne. Za koliko filmov lahko to trdi sam pri sebi? Preberi več BOLJ O NATURI KOT O BOGU. ALIENEJE: MOTHER!

6-10-21

1. Ko rečem, da je najbolj osupljiv del filma njegova režija, da največji vtis na gledalca pusti s kinematografijo, se to sliši že skoraj kot kritika. Nekje v ozadju tava vprašanje: kaj pa je potem narobe z zgodbo? V resnici nič. Vizualije zadnjega Iztrebljevalca (ugh, Blade Runnerja) pač pometejo z vsem, kar smo videli v zadnjih letih. Osupljivo je, kako je mogoče skoraj v vsakem kadru izumiti nekaj svežega, novega. S kakšno vražjo natančnostjo se film poigra s klišeji in pričakovanji; kako zna na trenutke iz majhnih detajlov pričarati veliko sliko. Že prva ura hitro pomete s strahovi, da bo to še en poceni nateg z znano franšizo – v nekaj deset minutah je na ogled postavljene več domišljije, kot bi je bili deležni v celem povprečnem filmu. Prej bi se bal, da bo pozornega gledalca film prehitro izžel. Dve uri in pol sta za tako intenziven film preprosto preveč. Preberi več 6-10-21

DISKURZIJA FILMSKA: DONNIE DARKO

Idilično ameriško predmestje nekje v osemdesetih. Zapolnjujejo ga idilične hišice, obdane z idilično živo mejo. Na cestah med njimi skoraj ne opaziš avtov; še največ je mulcev na kolesih. Da ne bi mislil, da smo obtičali v šestdesetih, so tu avtomatski škropilniki trave. Na vsake toliko nebo preleti letalo. Nihče mu ne nameni pozornosti. Še skoraj 15 let bo trajalo, da se bodo Američani naučili sumničavo gledati v nebo. Ne zaradi septembra 2001, ampak zaradi januarja tistega leta. Tedaj je namreč kinodvorane oplazil Donnie Darko. Preberi več DISKURZIJA FILMSKA: DONNIE DARKO