Arhivi Kategorije: Kritike

O KEPAH MESA

Obstaja kar nekaj indicev, da je Disco Elysium (2019) genialna igra, a v resnici me je prepričal že v prvih nekaj deset sekundah. Tam nekje, tik pred obuditvijo v igro, ko me limfni sistem skuša prepričati, naj ostanem pogreznjen v temo.

Tam zunaj so samo opice in bivše žene, me opomni. In če se zbudiš, moraš vohati in nositi tisto odurno kroglo gnilega mesa, ki ji rečem telo. Preberi več O KEPAH MESA

KRIKNI ŠE ENKRAT! KRIKNI ŠE PETIČ! IZZIVAM TE! DVOJNO TE IZZIVAM!

Obstaja fundamentalna razlika med žanroma (psiholoških) trilerjev in grozljivk, ki jo ob gledanju globoko v črevesju občutimo prav vsi. Gre za produkcijo užitka. Medtem ko nas trilerji čustveno napenjajo, ožemajo kot mokre krpe, vrtljaj za vrtljajem, milimeter za milimetrom, dokler nas ne predrami katarzična eureka, da vse skupaj pa vendarle ni tako neznano, da nekaj podobnega, v precej omiljeni pojavnosti, prestajamo tudi sami ali ljudje, ki jih poznamo ali ljudje, za katere smo slišali ali pa vsaj mora nekaj podobnega trpeti nekdo, za kogar še nismo slišali, ampak majkemi da obstaja; se grozljivke obnašajo povsem nasprotno: Perverzno nas zavijajo v užitek s pomočjo spuščanja ventilov. Preberi več KRIKNI ŠE ENKRAT! KRIKNI ŠE PETIČ! IZZIVAM TE! DVOJNO TE IZZIVAM!

O PUŠČAVAH, PUSTINJAH IN DUNE

Puščava ni kaos, puščava je lestev!

Dune (1965) je dejansko le Igra prestolov (1996–) v vesolju, zato se isti izreki aplicirajo nanj. »Zima prihaja!,« »Ničesar ne veš, Paul Atreides!,« »Ko igraš igro prestolov, živiš ali umreš!« in še bi lahko naštevali.

Potem je tu očitno križišče z Vojno zvezd (1977–). Orjaška usta Sarlacca so kopija puščavskih črvov, jedijevski triki uklanjanja uma pa le elegantnejša oblika glasu, ki ga izurjeni naštudirajo za uklanjanje šibkih. Nasproti si stojita Imperij in Izbranec, seveda na način, ki ne dopušča dvoma, kdo bo iz neenakega boja izšel kot zmagovalec. Preberi več O PUŠČAVAH, PUSTINJAH IN DUNE

DISKURZIJA FILMSKA. THE LIGHTHOUSE

Specialni efekti nevihte devete stopnje polnijo ozračje. Grom v ozadju. Slaba svetloba zaradi izpada elektrike, občasni bliski strel na drugi strani okenskih stekel, tresljaji plamenčkov v oljenki sredi sobe. Valovi in valovi dežja, ki neumorno trka po stenah. V prostor stopita do kože premočena Jezdeca. V kot zabrišeta pelerini, s katerih nemudoma prične curljati potoček. »Pasje vreme!« pljune po tleh Naughtius. »Kaj?!« se za njim zadere dr. Drisky, ki je zavil proti štedilniku in pristavil džezvo za kavo. »Spravi že slušalke iz ušes in se pridi segret ob kamin, jebemti!« odvrne prvi in zabriše poleno v špranjo. »Kaj?!« Preberi več DISKURZIJA FILMSKA. THE LIGHTHOUSE

DOBER NATEG JE DOBER

Obstaja temeljni strah, ki tiči globoko v kosteh vsakega človeka, še posebej takšnega, ki se smatra za ustvarjalca. To je, preprosto, strah pred predvidljivostjo. Nekateri ga zmotno zamenjujejo s strahom pred staranjem, a v resnici gre za nekaj bolj temeljnega. Ideja, da se bomo polenili, sprevrgli v samonamembno zdriz organske mase, ki svoje zadnje moči usmerja v lastno ohranitev, dejansko ni toliko odvisna od starosti kot stanja duha. Preberi več DOBER NATEG JE DOBER