TAKO JE GLEDAL ZARATUSTRA: ZMAJEVA HIŠA

»Ali je nekaj gnilega v Zmajevi hiši?« je zavpil Zaratustra, ko je prilezel iz svoje jame. In prišli so iz okoliških travnikov, da bi poslušali njegovo besedo.

»Če bi se gledalka pred ogledom želela informirati o kritikah, bi najbrž naletela na konsenz, ki bi šel nekako takole: ‘Prva sezona deluje kot prolog, pravi ognjemet še čaka.’

Med vas nisem prišel, da bi ovrgel to stališče. Niti vas nisem prišel prepričevat, da vložite dragoceni čas v boljše, zanimivejše, izpiljenejše serije.«

Slušalci so pokimali, medtem ko si je Zaratustra popravil haljo in hlastno zajel sapo za nadaljevanje:

»Da je ustvarjalcem dovoljeno ustvariti 10 epizod serije, ali 5 filmov, in temu reči prolog, je pričakovano. Bizarno, a pričakovano. Vedeli smo, da prihaja dan, ko za preprost uvod v materijo fantazijske zgodbe ne bo več dovolj 10 minut, ura, ali dve epizodi in pol, kot nekoč. Kmalu bomo gledali dolge filme, brali neskončno debele knjige; in to le zato, da bomo lahko uzrli serijo z nekaj več predznanja od naših kolegov.«

Neroden kašelj je zadel nekoga v ozadju, a stari mož se ni pustil motiti.

»Še huje – kritiški konsenz vam naravnost pove, da je serija zanič, in vam hkrati obljublja, da bo kmalu boljša. Na čem pravzaprav temelji ta sklep?«

Množica se je živčno prestopila, ko je slišala te besede, kajti v Hišo zmajev (2022–) so še vedno polagali visoke upe.

»A dovolite, da vam popišem katastrofalni kolaps razuma, ki mu v tej seriji pravijo: scenarij. Poglejmo si prelomni vrhunec prvega dela sezone, v katerem kraljevi stric odpelje princeso tja, kamor je ne bi smel.«

Nekateri so si pokrili ušesa v pričakovanju spojlerjev, drugim pa se je na obrazih zarisal nasmeh, saj se jim je prizor docela vtisnil v spomin.

»Pa poglejmo:

Prizor št.1: Stric in princesa odideta s prepovedanega mesta, kjer ju opazi fantič.

Prizor št.2: Fantiča sprejme kraljevi svetovalec, ki od njega izve strašno novico.

Prizor št.3: Kraljevi svetovalec novico sporoči kralju, ki dogodek zavrne kot izmišljotino.

Prizor št.4: Kraljevi svetovalec novico zaupa svoji hčeri, tesni prijateljici princese. 

Prizor št.5: Hči svetovalca se glede dogodka sooči s princeso, ki zanika dogodek.

Prizor št.6: Kralj se glede dogodka sooči s stricem. Stric je izgnan. 

Prizor št.7: Kralj se glede incidenta sooči s princeso. Nobenih posledic.«

Ob vsakem prizoru Zaratustra udari s palico po skali in ji izriše novo sled. Končno zavpije.

»Norost, norost, in še ena norost! Ali gledamo ples zmajev – ali igro telefončka? 7 prizorov, skoraj 30 minut epizode – in le ena izmed njih ima majhno posledico za vse vpletene. Vse ostalo – pozabljeno do naslednje epizode. Nobene spremembe v odnosih, nobene spremembe v dinamiki moči med liki.«

Zaratustrova palica se zlomi, njegovi poslušalci pogled upirajo v tla.

»Če bi Igra prestolov obravnavala vsak malo pomembnejši dogodek na ta način, bi prva sezona trajala šest let. Problem prve sezone Zmajeve hiše ni v tem, da bi delovala kot prolog nečemu večjemu ali boljšemu – enostavno je zanič napisana.«

Med publiko se sliši nekaj težkih izdihov. Zaratustra govori resnico. Vendarle eden od njih zbere dovolj poguma, da poleg težke sape izdavi še vprašanje: »Torej so naši upi zaman, je serija prav res samo zanič šodr?«

A Zaratustra je že odkrevsal nazaj v jamo, da bi pogledal najnovejšo sezono Ramyja (2019–), ki ga je oboževal.

Drisky Bare-ass-ovsky

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.