Odkar sem si prvič ogledala Tarantinovih Podlih osem (2015) v kinu s svojimi sojezdeci, se rada vračam k temu filmu. Težko s prstom pokažem na en razlog, zakaj mi je tako pri srcu – verjetno je to tako pri vseh umetniških mojstrovinah in tako tudi mora biti – morda sem še najbolj pod metavtisom, da je nekdo uspel sestaviti 3-urni film, ki mine hitreje kot obisk pri zobarju; za razliko od obiska pri zobarju, ki je včasih tako dolg, kot bi gledala Lawrenca Arabskega (1962). Preberi več OLAJŠANJE
Arhivi Kategorije: Kolumne in eseji
DELLAMORE DELLAMORTE
Računovodstvo je postalo smešno poslanstvo. Vsi poklici se spreminjajo, seveda, in verjetno ga ni delavnega človeka na svetu, ki ne bi znal pokazati, kako je opravljati njegov poklic v tem trenutku slabše, kot je to bilo, ko je začel. Ljudje z leti postanemo pametnejši in s pametjo postanemo bolj kritični. Neizbežno je, da bomo do svojega poklica, ki ga opravljamo že toliko let, postali čustveno distancirani, če ne zaradi drugega pa zato, ker bomo slej ko prej spoznali, da je bilo vse zaman. Vseh 40+ let. Sveta nismo rešili in tudi prihajajoče generacije ga ne bodo – sploh pa ne, če se bo poklic razvijal tako, kot se. In računovodstvo ni nobena izjema. Preberi več DELLAMORE DELLAMORTE
POKONČATI MASTODONTA
Mislim, da obstajata dve Igri prestolov.
Prva je literarna (1991). Ta je mastodont, počasi valeči se orjak, na katerega se vseskozi obešajo in nanj lepijo mali zgodbovni drobir – novi liki, postranske štorije, obrisi in utrinki vedno novih, še nevidenih kultur, onkraj bralčevih horizontov. Orjak je začel poskočno, skozi dolga razvlečena poglavja pa si je nabral toliko potovalne krame, da se zdaj premika s polžjo hitrostjo. Njegov cilj je še vedno daleč; četudi ga njegovi navijači spremljajo z navdušenjem, pa so tudi sami začeli obupovati, da ga bodo za časa svojih življenj ugledali na cilju. Preberi več POKONČATI MASTODONTA
5 STVARI, KI VAS V BERLINU LAHKO PRESENETIJO (ALI PA TUDI NE)
Preden se lotite naslednjega sestavka, si bo potrebno vzeti čas za objavo, iz katere tale pravzaprav izhaja in skuša nanjo odgovoriti, jo razširiti, zanikati in mestoma potrditi.
- Večje ko je mesto, težje se v njem izgubiš
V Berlinu se pravzaprav res ne moreš izgubiti, če se osredotočimo zgolj na to, kako lahko in hitro se je mogoče nekam prestaviti. Mesto je z javnim prevozom prepredeno in povezano tako dobro, da nisi nikoli več kot par korakov od vlaka, avtobusa ali trama. Uber je baje prepovedan, taksiji pa so dragi in resnici na ljubo, nepotrebni. Naj dodam, da sem prej živel v Dublinu, čigar zloglasni poden javnega prometa je kriv za marsikaterega od mojih siv las. Izgubljati se v urbanih džunglah je – ob boku opazovanju nič hudega slutečih mimoidočih skozi okna kafičev – ena izmed res romantičnih draži, ki jim zelo rad podležem. Ko sem na dopustniškem času, ki dovoljuje veliko več in-the-momentov, kot pa se jih sploh zavedam. Ko pa imaš enkrat službo, kamor moraš priti točno (tako v smislu časa kot zemljepisne širine in dolžine) ter želiš po njenem koncu čim hitreje spizditi čim dlje v katero koli smer, na drugo stran ogromnega mesta, pa je berlinski sistem pravi balzam za dušo. Izgubljanje ti večino delovnih dni ne pade niti na kraj pameti. Sicer pa, ali nimamo že vsi Mapsov na telefonih? Preberi več 5 STVARI, KI VAS V BERLINU LAHKO PRESENETIJO (ALI PA TUDI NE)
ENOSTAVNO ENO-STAVNO
Naše kolumnistične prispevke o računovodstvu nadaljujemo z odgovorom na pobudo Rosomaha, ki je pobaral nekako v tem smislu: »Zakaj naš računovodja toliko pizdi čez nas, ker se gremo enostavno knjigovodstvo, vsi njegovi drugi klienti pa dvostavno? Je res takšna razlika in kaj je sploh razlika?« Povsem fair vprašanje. Navsezadnje, zakaj bi bilo za nekoga zateženo opravilo, če pa ime sugerira, da je bolj enostavno? Preberi več ENOSTAVNO ENO-STAVNO