Predvidevam, da vsi ljudje hranimo svojo časovno kapsulo. Bodisi pod posteljo, na podstrešju, v kleti, v garaži, v sobi, ki je še kar nedoločeno neuporabljana, ker so starci puni keša, nihče pa ne pride na obisk, da bi prespal v njej. Najverjetneje hranimo več kot eno. Svojo imam shranjeno v Ikeini škatli, ker je mati nekoč delala v Valkartonu, ta pa je dolgo časa praktično živel na račun IKEE. Mogoče bi lahko omenil, da je bil namen te škatle prej osvoboditi svojo sobo navlake, kot pa ustvariti prehod skozi čas. Ker pa je vsebovala predmete iz preteklosti, ki sem jih za daljše obdobje odmislil je skozi čas – posebej pa ko sem jo leta kasneje spet odprl – postala več kot škatla šare. Zanimivo je bilo brskati po razglednicah iz šole v naravi, s srčki in štorasto pisavo okranclanih pisemcih prvim simpatijam, domačih nalogah in risbicah likovnega pouka. Komični OMFG draž in neprecenljiva patina. Preberi več 4 STVARI, KI VAS PRI PEJOTL CEREMONIJI LAHKO PRESENETIJO (ALI PA TUDI NE) →

Vrata so sicer blizu. Zvonec pa čisto preglasno pizdi. Še vrata v sobo sem pustil odprta, da bi se lažje zbudil, če se slučajno zaspim. Rolete sem pustil ravno dovolj privzdignjene, da bi me zbudilo sonce, ki je pa po svojem ustroju ligavo. Ni sicer ono krivo, bolj oblaki ali kar koli pač že zakriva to našo kroglo, magari je ravna. Mogoče je samo usrana šajba nad nami. Meni je bistveno, da me zbudi, ker sam se ne znam, budilka na mobitelu me pa iskreno nervira. Imam isto kot vsi drugi. Tudi zvonca nisem spreminjal. Vsakič, ko komu pozvoni android, se zdrznem, se malo poserjem, ker se bojim, da me nekdo kliče – kaj pa vem, kaj reči, kaj odgovoriti, kaj povedati in kako se izgovoriti. Kaj pa vem, mogoče sem pa res naročil samo paket. Preberi več ZNERVIRAN SEM IN ŠE BOLJ NERVIRAM SEBE →

Sedim na kavi in razmišljam, da sem nekje na presečišču osi X, Y in Z. Recimo, da sem X jaz, ker se še niti ne poznam dobro, ker ne vem, kam in kdaj bom z(od)bluzil in kam me bo potegnilo. Tako kot potegne vodo v odtok enkrat v eno, drugič v drugo smer, odvisno od hemisfere. Recimo, da imam vpliv na okolico in da sem jaz masa, ki vpliva na čas in prostor. Recimo, da štejem, recimo, da lahko projiciram in – vedno pozabim, kaj rečejo guruji – da lahko manifestiram. Ja. Recimo, da sem manifestacija. Manifestacija sebe ravno ne, ker mene kao ni, recimo, da sem manifestacija svoje funkcije v tistem trenutku. Kaj pa vem, recimo, da špilam sina, to vsak obvlada, pač predno odpreš vrata hladilnika, vprašaš mamo, ali ji lahko požreš jogurt, ki ga ima pripravljenega za jutri, itak veš, da bo rekla, ja. Pa si misliš, ne, to je njen jogurt, a ga vseeno zgoltaš, ker ti je vedno dala boljši konec pohan’ga mesa, ker se je zdelo to logično. Saj se spomniš, da zdaj si odrasel, zadnjič si ji plačal račun za mobitel, ker je pač tako naneslo, tam je bil, ej, preveč so mi dali, moram nekaj vrnit, saj nekaj vračaš občasno.  Tisti jogurt pa poješ iz navade, ker pri pikniku ti je vedno dala najboljše konce kure. Razmišljaš, ali bi pustil kakšen evro tam za nov jogurt, zdaj le imaš plačo, ampak to bi bilo res neumno. Nič, klinc, zapreš hladilnik in špilaš sinka dalje, rečeš ji, nočko, in vsi smo boljše volje. Še vesolje se bolje počuti. Čista manifestacija požrešnega moškega, ki ne ve točno, kako bi se obnašal doma, ker niti ni več doma, njegov dom pa to tudi ni. In potem je v tem momentu zjebana os Y. In sreča v podobi samozavesti gre v kurac. Preberi več OSI X, Y IN Z →