Točno tam sem jo hotu. Če že kje, potem vsekakor tam. Postelje valda zmagajo z udobnostjo. Prebudiš se objet v nov dan, eden od vaju skuha kavo ali čaj, iztisne sok iz sladkih pomaranč in gre prvi na WC. Na drugi strani medalje pa so postelje izvor grozovitih zadreg v stilu »še gate najdem, pa se poberem … mah ne, veš kaj, ko jih najdeš, jih kr vrž stran. Itak mi lezejo v rit. Ajde!« Tako so razni skriti ali polprikriti javni kraji zelo primerni za srečanja dveh seksualno nabitih posameznikov, ki si nista povsem na jasnem ali sta zaljubljena ali pa samo neizmerno potrebna, še manj pa jima je jasno kaj bi nek nesorazmeren porast intime enega izmed njiju v postelji lahko pomenil za njuno samopodobo. Ampak takih komplikacij v tistem času nisem imel, ker me niso zanimale. Moja glava je delovala veliko bolj premočrtno. Hotel sem se samo pofukat na vrhu Montmartra, se čimprej odpeljati nazaj v neko predmestje Pariza v njeno široko posteljo, iz katere sem se tistega dneva želel oddaljiti le, če bi bilo treba odtočit, si natočit kak kozarec vina ali pa popečt par kruhkov in jih namazat z Nutello. Preberi več IX →