KNJIŽNICA MODERNE ZAMORSKE POEZIJE

Mislili ste si, da sem le 1000 ali 1107?

Globalen sem, psice, ne pretvarjajte se, da vam to ni jasno!

Jaz sem črni mož, kdo se me boji?

Svetovnopopotni mednarodni poštar,

sosed s hors trdnjačo,

1420, 4280,

pošiljam čeke malim mestom in občinam,

9000, pravzaprav še 9250,

skočim dol z 235 in se dobiva pred hišo,

pomiri svoje hormone in pazi na hlačke,

dokler vrat ne zaskočim in zagret cel naskočim!

2212, 2352, oh, 2360, 237-tič!, oh!

Preberem tvoj horoskop, prigriznem usput,

dvajstko na enki si samopostrežem na pumpi,

3320, 3000, telefon mi pa pregori!

BIKINI DRAMA

Piše se leto 1847 in naša junaka sta pravkar izstopila iz časoplovnega stroja, še vsa omotična od vožnje, eden se na hitro skozla, drugi pa počepne, da se ne bi onesvestil. To je torej preteklost. Delo v rudnikih in tovarnah, kjer ti kosmi bombaža ali težke kovine frčijo v usta in po 14 urah lomljena hrbta ti delodajalec ne da niti kosa kruha, temveč pošlje do najbližje žimnice, ki si jo moraš sam plačat, da se naspiš do jutri in se začneš mučiti od začetka. Preberi več BIKINI DRAMA

NA MEJI ŠE NE VIDENEGA: MARKSISTIČNI BIKINI

To je pogled v prihodnost. Pisal se je 23. maj, leta gospodovega 2026, na Gospodarskem razstavišču ob konvenciji Na meji nevidnega. In predavanje v eni od zakotnih soban je šlo takole:

Torej, kako ločiti znanstveno fantastiko iz nekdanjega (in sedanjega) zahodnega bloka od tiste, ki so jo pisali (in jo še) vzhodno od Berlinskega zidu? Običajen šolski odgovor gre nekako takole: Preberi več NA MEJI ŠE NE VIDENEGA: MARKSISTIČNI BIKINI

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri