Sicer tukaj redko kaj objavim, ampak danes imam pa res poln kufer vsega. In čas je, da nekaterim povem, kot se zagre, kot si zaslužijo, ker jim itak nihče ne. Kot že veste, moji dragi prijatelji, sem bil po rojstvu ožigosan z imenom Žarko in na žalost se je moj foter pisal še Žnarko. Ne vem, kdaj so se začele zajebancije na moj račun, vendar po moje v vrtcu otroci še niso poznali besed žnarati, žnedrav. Potem v osnovni pa že. In takrat se je začela moja identiteta mešati z mojim priimkom. Kar pa … Kar pa ni v redu, dragi moji prijatelji in drage stare mame, ki vas je vse več na tem glupem omrežju.
Tetke vam bodo rekle, isti je ko foter, samo žnara. Od kod pa misliš, da je priimek prišel? Mislim, ne vem, od kod je prišel takšen priimek, ampak menda Golobi še nimajo kril in Grulec upam, da ne gruli že od jutra. Sploh pa da me šimfari soseda Klobasa (ja, ti Berta), upam, da te mož vsak večer ne zašpili, ampak se, kot se normalno reče, ljubi s tabo. Ta država je država neumnih priimkov, a našli ste mene, da se preseravate. Imamo Kozle pa Muhe pa Zajce, ki kaj, so potomci živali in nekaj nadobudnih sodomitov? Mar so seronje take, da se vsega zbojijo, ali pa imajo vsi v familiji dolge ušese, ekscesne sprednje sekance in se nažirajo s korenčki? So imeli nekoč zajce doma? Ne, to je vse v redu, to vse gre, problem je le Žarko Žnarko. Žnarki smo ta sitni, ta zgrenjeni, ta skomplicirani in vsem težimo. Seveda. Pa kaj še!
Nikoli nikomur! A veste, kako se je začel moj teden? V ponedeljek sem vstal, da bi se nič kriv spravil na šiht in avto ni vžgal, zato kličem asistenco, ki pravi, da sem svoj bonus že pokuril, sto evrov več sem plačal od lani zavarovanje za svojo multiplo, ki jo zgleda daje že skleroza. A sem znorel nad agentom?! Nisem! Lepo sem ga vprašal, če je normalen, če se zajebava, da pošljem pritožbo in da če se obesim, naj se vpraša, kakšen nepošten biznis se gre. Ker ne lažem! Povem po pravici in sem odkrit. In, ja, dragi moji prijatelji, obešalo se mi je vse do vlaka. Tam so se že prvi mulci preseravali in to na stopnicah pred vhodom, da ja ne moreš mimo, da te ja spomnijo, da se nikoli v srednji šoli nisi znal dobro zalizat, da se še zdaj ne znaš, da se itak ne bi mogel, ker imaš vneto čeljust. In na koncu te zapusti še multipla s sklerozo. Život pač.
No, kaj hočem reči, jaz opravim ta ponedeljek, jaz pošteno plačan ceno slabega dne, domov pridem scuzan!!! Pa to ne od Mete (ja, tebe mislim Meta, ki mi nikoli nisi vrnila usluge), ampak od dneva. Zato se usedem na balkon, pogledam svojo baziliko Blanko in ji lepo povem, da ne, nisem Žnarkov!!! In da se bom pobral. Jutri bo bolje, zalijem jo, lepo počistim liste, malo orosim, izmerim vlažnost zemlje. Odprem si radensko, želim narediti požirek in zaradi nekega birokrata zlijem vse po sebi, najprej pokrovček v nos, potem si spraskam ustnico, spravim si jo v usta, ker imam refleks, me začne nategovat, pač ne premorem plastike v svojem gobcu!!! Pač ne! Pa kdo je moral te pokrovčke uničit, komu manjka ljubezni, komu so starši zadrževali vso kreativnost, da si je lahko zamislil tako glup patent. Ampak ne bom, res se ne bom jezil, ker nisem tak, ker res nisem slab. Pa jaz sem vendar v redu, sem Žarč, pokličeš me, se oglasim, večinoma, no, in večinoma tudi pomagam, če pač nimam slabega dneva, ja, kdo ga pa nima, ljudje božji?! Katera pa svojega desca z veseljem prenaša? No, nobena! In tudi mene Monika ni, upam, da mojega bivšega prijatelja kaj lažje prenaša. Ali pa tudi ne. Pa upam, da je tudi kaj bolj izviren od mene, da ti zna napisat kaj takega, česar ni že kje drugje prebral in slišal. Ane? Ker baje kradem iz tujih besedil ideje in se potem špilam romantika. Pa še to, ja, baje so vse moje fore tipične in izpete pa poceni, da jih celo po gostilnah pobiram.
Mislim, ne mislim tega škodoželjno. Res ne. Bivši prijatelji pa kar naj ostanejo bivši. Pač res nisem tako slab, ane, da ne, Monika? Pa upam, da Meta tudi ve, da ne mislim slabo. Samo ko me res moti, da vsi mislijo, da sem žnadrav, samo nisem. Pač nisem žnadrav in to, da se pišem Žnarko nima veze s tem, kako se počutim, razen ko me takole razjezi, potem pa ja, ker sem jezen, da me imajo za takšnega zgolj zaradi mojega priimka. Drugače pa res redko komu kaj očitam. Ne vem, no, od kod vse te ideje.
In res nisem zamerljiv, no, in ne zamerim, če ste se kdaj delali norca iz mene, samo prosim, da s tem počasi nehate, da me pogledate še z drugega zornega kota. Ker nisem slab, res nisem slab in tudi nisem tako občutljiv, v bistvu me večinoma kaj takega sploh ne zmoti.
V glavnem … Moral sem popucat svojo omaro. Oprostite, nobenega nisem imel namena raniti, ampak danes sem moral popucat svojo omaro.
#mentalhealthmatters #endthestigma #voiceofmyheart #forgiveness