JUNAKI ZNANOSTI – THOMAS MIDGLEY

25. maja 1925 so v zveznem avditoriju v mestu Washington organizirali konferenco o TEL-u, ki ji je predsedoval Varuh zdravstva ZDA.[i] Šlo je za izjemno moderno korporativno potezo. Vodstva naftnih in avtomobilskih gigantov so načrtno ustvarila scenarij za vzpostavitev lažnega ravnovesja ali »obojestranstva,« ki bi ga lahko izrabili v svoj prid. S tem izrazom opišemo pojav, ko se v diskusiji soočita obe strani, kot da bi bili njuni argumenti enako čvrsti – četudi temu očitno ni tako.

Leta 2021 je Dirk Steffens, nemški novinar ZDF, opisal obojestranstvo v intervjuju za novinarsko hišo Teleschau: »Recimo, da astrofizik v pogovorni oddaji izjavi, da je Zemlja sferična. Malo zatem nekdo oporeka, da je zemlja ploščata. Resnica se ne nahaja na jebeni sredini! Če je ena od izjav popolna neumnost, ji medijem ni treba odmeriti mesta in jo zoperstaviti resnici.«

Obojestranstvo je sodobna kuga in v dobi, ko pristranske televizijske mreže in vplivniki na družabnih omrežjih v javnost širijo lažno enakovrednost in napačne informacije, moramo biti vse bolj pozorni, da ne podležemo izmišljotinam. Nikakor pa ni to nov problem. Leta 1925 je TEL predstavljal tako veliko grožnjo, da ga ne bi smelo biti možno zagovarjati. Obstajali so očitni in demonstrirani dokazi, da je strupen, na voljo pa so bile varnejše izbire kot na primer etanol. Vendar pa ne moremo pričakovati, da bo javnost znanstveno podučena o vseh podrobnostih. Ko so ji dogajanje prikazali kot enakovredno razpravljanje uravnoteženih strani, so jo ameriški mediji pustili na cedilu. Protisvinčeni znanstveniki so z udeležbo na konferenci zakorakali v past.

Na dan soočenja je z udarnimi besedami prvi spregovoril predstavnik Standarda,[ii] Frank Howard, in zagovarjal tezo, da vsak napredek terja svoje žrtve: »Samo zato, ker nekatere živali umrejo in druge ne umrejo v nekaterih eksperimentih, bomo kar v celoti opustili zadevo? Gre za problem, s katerim še ne vemo, kako se rokovati. Vest nam prepoveduje, da bi zavrgli to stvar. Mislim, da bi bila nezaslišana napaka opustiti tako pomembno reč le zaradi naših strahov.«

Z imeni je naslovil vse umrle in nadalje zagovarjal, da je svinec »naravna snov« in da: »Sodobna civilizacija sloni na nafti in motorjih … Ne čutimo se upravičene iz družbe odpraviti, kar je v svet industrije padlo kot darilo iz nebes le zato, ker obstaja možnost, da je njegova uporaba morda tvegana.«

Njegova pozicija »zdrave kmečke pameti,« sklicevanje na umrle v tovarnah kot na žrtve, da lahko človeštvo uporablja svinčeno gorivo, navezava na Boga, ki je blagovolil uporabo naravnih surovin, so pustili dober pečat na novinarjih med občinstvom. Howard je imel v svojem kotu tudi dejanskega znanstvenika, Roberta A. Kehoa, ki je bil pri svojih dvaintridesetih eden vodilnih toksikologov in strokovnjakov za okoljsko zdravje.

Kehoe je nadaljeval, da bi morali TEL prepovedati le: »Če bi bilo možno dokazati … da obstaja nevarnost kot rezultat njegove uporabe … « Nato je posvaril pred histerijo in vztrajal, zelo razumsko, da morajo biti vse odločitve sprejete »na podlagi dejstev« in ne »na podlagi mnenj.« Ta logika nas je sčasoma pripeljala do termina »Kehoevo pravilo,« ki postavlja breme dokaza ne na proizvajalca potencialno smrtno nevarnega proizvoda, temveč na nasprotujočo stran. Pravilo dejansko predpostavlja, da sta vsak proizvod ali vsebina varna za uporabo, vse dokler nekdo ne dokaže škode, ki ju povzročata.

Kdor koli se je kdaj na družbenih omrežjih pregovarjal o podnebnih spremembah, t. i. ukradenih volitvah ali učinkih cepljenja, je še predobro seznanjen s Kehoevim pravilom, ki se, v bistvu, pojavlja z besedami: PA MI DOKAŽI!

Protisvinčena stran je nastopila druga. Predstavljali so jo predvsem strokovnjaki, znanstveniki, univerzitetni profesorji in predstavniki delavcev, ki so vsi – za razliko od nasprotne strani – prispeli na lastne stroške. Svoje stališče so predstavili precej manj razkošno. Njihova zvezdnica je bila Alice Hamilton, prva ženska, ki je leta 1911 postala profesorica asistentka na Medicinski fakulteti na Harvardu. Kot vodja Zdravstvenega urada Komisije za bolezni delovnega okolja v Illinoisu je bila odgovorna za sprejetje ključnih zakonskih obvez s področja varovanja zdravja na delovnih mestih, kjer delavci opravljajo s strupenimi snovmi. Bila je več kot le avtoriteta o toksičnosti svinca, bila je the vrhovna strokovnjakinja svojega polja, mnogo, mnogo bolje podučena o temi kot Kehoe. Pri svojih 56 letih je na konferenco prišla opremljena z znanostjo, izkušnjami, dejstvi, številkami in neizpodbitno logiko.

Bilo je že širše sprejeto, da TEL ni bil edina snov, ki bi jo lahko uporabili za rešitev problema, zato je Hamilton po navedbah The New York Times: » … pozvala može, povezane z industrijo, naj iz uporabe v celoti odstranijo svinčene spojine in poiščejo drugo rešitev za ropot.«

Midgley je odkril TEL tako zelo hitro, da lahko govorimo o znanstvenem krompirju. Že dve leti kasneje pa so bili on in Ethyl in Kettering[iii] tako zelo vpleteni – finančno, profesionalno in čustveno – v svoj proizvod, da niso želeli tvegati s priznanjem o njegovi nevarnosti. Gre le še za en klasični primer nepovratne zanke.[iv] Nihče ni želel odkorakati stran, kljub temu, da je bilo osvinčeno gorivo slaba ideja.

Hamilton ni bila le znanstvenica, bila je tudi ključna predstavnica ameriškega gibanja za ženske pravice in kampanje za svetovni mir. Navajena je bila govoriti pred množicami in biti nepopustljiva pri svojih argumentih. Pravzaprav je protisvinčena stran tistega dne v svojih vrstah štela več prepoznavnih ženskih imen svojega časa: Med drugimi aktivistko Grace Burnham McDonald, ustanoviteljico Delavske zdravstvene pisarne in njeno kolegico, Harriet Silvermann, ki sta na konferenci predstavljali zaposlene v tovarnah in njihove družine. Burnham McDonald je povzročila manjši škandal, ko je odgovorila na otvoritvene besede Franka Howarda o božji prisotnosti pri izumu TEL-a z: »11 mrtvih in 149 poškodovanih ali obolelih delavcev izuma ne vidi kot darilo iz nebes.«[v]

Prisotnost zgoraj navedenih zelo bistrih ljudi je s seboj prinesla svojevrstne težave, če situacijo gledamo z današnje perspektive in – depresivno kot se najbrž sliši – je tudi Hamilton razmišljala, da je bil njen doprinos kontraproduktiven. Moške osebnosti so dominirale ameriške medije, industrijo in politiko in niti malo jih ni zanimalo, kaj ima o stvari povedati skupina žensk, ki je – z besedami Hamilton –ustvarila: » … nezamenljivo vzdušje socializma in ženstvenega skrbstva za uboge.« Moških poln avditorij tega preprosto ni bil pripravljen sprejeti. Povedano drugače: Prisotnost žensk je dala zbranim predstavnikom patriarhata zeleno luč, da so znanstvene dokaze zavrgli kot mnenjsko, histerično, nastopaško držo nekaj žensk v krizi srednjih let.

Naughtius Maximus

Junaki znanosti – Thomas Midgley’ je prevod dela poglavja ‘Science Heroes – Thomas Midgley’ novinarja Andrewa Scotta, ki piše pod psevdonimom Otto English, iz avtorjeve knjige ‘Fake Heroes‘.

Z vsem spoštovanjem, NaughtiusMaximus.

[i] Varuh zdravstva ZDA je izmišljen prevod. Surgeon General je vodstvena pozicija USPHSCC, zvezne komisije z nalogo varovanja javnega zdravja in ponudbe javnih zdravstvenih storitev. V Sloveniji je ureditev državne uprave drugačna. Edini delno ustrezni prevod je Načelnik sanitete, a se uporablja izključno v vojaških okvirih – zaradi ureditve pod vplivom zveze NATO.

[ii]Koncern Standard Oil je bil razbit na 34 različnih podjetij leta 1911, se je pa ime Standard še vedno plastično uporabljalo za vse pravne naslednice, saj je bil globoko povezan z ustanoviteljem, Johnom D. Rockefellerjem.

[iii]Thomas Midgley je bil znanstvenik, ki je odkril, da prisotnost svinca v gorivu odpravlja robot eksplozij v motorjevih cilindrih; Ethyl je drugo ime za TEL, izbrano zato, da bi potrošnikom sugeriralo prisotnost etanola; Charles Kettering je bil ustanovitelj podjetja Delco, ki je za avtomobilske magnate iskala tehnološke rešitve, med drugim odgovorna tako za električni vžig avtomobila kot za TEL, ko so kasneje najeli Midgleya za pomoč.

[iv]Tudi nepovratna zanka je izmišljen prevod. Sunk-costfallacy je težnja po vztrajanju s postopkom, v katerega smo vložili čas, energijo ali denar, kljub temu, da bi nam njegova opustitev prinesla več koristi.

[v]Tisti dan še ni vedela, da jih je umrlo 17, dejansko pa je bilo zastrupljenih že več tisoč ljudi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.