Arhiv Značk: kolumna

Kolumne in eseji

VIPASSANA 3. PISMO, ZAHVALA, MOLITEV

Komentiraj

Cenjeni gospod Gautama!

Ste že vedel, da vam bom pisal? Bi kar pričakoval, glede na to, da ste Buddha. Naj se vam vendar predstavim – vsaj tako, kot se doživljam sam. Moj privzeti oklic je Neko Zveneče Ime. Izbral sem si ga po podobnem principu, kot ste sami dosegli svoje stanje permanentnega Uvida. Nekaj časa sem gruntal, preizkušal, potem pa se je v čarobnem trenutku pojavilo pred meno, in vedel sem, da je to to. Predstavlja nekaj nedoločenega, a če kdo le malo pomisli, mu je takoj jasno, zakaj se gre. He, ne vem sicer, zakaj vam to sploh razlagam. Mogoče zato, ker me še nihče ni o tem nič vprašal pa bi se rad nekomu zaupal. Ne glede na to, kako trivialno in brezpredmetno je v kontrastu s širšo sliko celotnega stvarstva, je meni osebno pomembno. Navsezadnje, če se kamenčki v mozaiku ne počutijo vredno le kaka slika bo potem to? Preberi več VIPASSANA 3. PISMO, ZAHVALA, MOLITEV →

Kolumne in eseji

ŽIVLJENJE PO TRIDESETEM ALI KAKO ME DRUŽBA POSILJUJE Z ODRASLOSTJO

Komentiraj

Letos je magično leto. 2018. Znamenita prelomnica, ko sem se poslovila od dvajsetke na papirju in zakorakala v novo desetletje. Patetično, seveda, brez kakršnega konkretnega keša za veliko fešto, ki se mi je niti ni dalo organizirati; in brez fanfar sem preživela prav super dan, ki mi ga je polepšala draga prijateljica z balonom v obliki samoroga. Lahko sploh dobim kaj boljšega? Mislim, da so bili prijatelji, ki me dobro poznajo, zelo uvidevni do mene in mi kupili sama lepa darila za mojo deset-(ja, 10)-letno dušo. Jaz se namreč tako – z vsemi štirimi – upiram odraslemu lajfu, ker je naporno in kaotično in dolgočasno. Preberi več ŽIVLJENJE PO TRIDESETEM ALI KAKO ME DRUŽBA POSILJUJE Z ODRASLOSTJO →

Kolumne in eseji

VIPASSANA 2

Komentiraj

… se nadaljuje …

Filing je dejansko kot iz filma. Vse prvine so prve klase. Zeleno in bujno džungelsko rastje, ki ga v jutru prekriva meglica, skozi katero neusmiljeno prodira nadmočno tropsko sonce. Seka jo razdrta poljska pot, po kateri se počasi ziba kombi. Sedeži so zapolnjeni z obrazi, ki ne vedo natanko kam gredo, kaj jih tam čaka ali kaj bodo imeli tam za doživeti. Kar koli že bo, deset dni vsega tega ne bodo smeli ovekovečiti ali deliti na socialnih omrežjih, kar bo njihove prijatelje, družino in znance prisililo v tehtanje, če se je sploh zgodilo. Preberi več VIPASSANA 2 →

Kolumne in eseji

VIPASSANA

Komentiraj

… se nadaljuje …

A da bi kej napisu pravš? Valda, lahko se spet sključim nad telefon za kako uro ali dve, ali pa – nova tehnika – se izlijem v zvezek, fotkam in se potem ti matraš s transkribiranjem moje kurje pisave. Pravzaprav kar dosti pišem. Ko pa sem razmišljal o svojem prispevku našim skupnim naporom, sem vedno znova naletel na vprašanje, o čem? Kaj naj spravim v besede, česar na tej platformi še nisem? Lahko bi se seveda spomnil kake osebe in nadaljeval knjigo, a njen kliše je bil do sedaj vedno podprt z inspiracijo – vsa poglavja do sedaj so prišla sama od sebe, sedaj pa si očitno jemljejo malo pavze. Kaj zdaj? Preberi več VIPASSANA →

Kolumne in eseji

DOMOTOŽJE 4

Komentiraj

… se nadaljuje …

Boljšega komplimenta mi v bistvu ni mogla dat. Kaka razumna, racionalna oseba bi počakala, da se stvari razpletejo. Pa četudi ne bi, bi let pač odpovedala, ko so začele prihajati ponudbe, ki bi jo končno finančno situirale. Spoznala bi ostale – finančno situirane – mogoče celo zanimive osebe, s katerimi bi se morda ne-dolgočasila. Zgradila bi si kariero, ki si jo je zamislila in jo sfurala, ker ima dovolj izkušenj in znanja, da resnično eksplodira, ne pa da pusti vse, ker jo bo mogoče namočila v sireno, ki jo je zvabila na tisoče km stran. Ampak to bi storila ta racionalna oseba, ne pa Neko Zveneče Ime. Preberi več DOMOTOŽJE 4 →