PREROKBA

Lupa je opazovala dve glavici, ki sta se ji stiskali k prsim. Mogoče ljubezen ni bila prava beseda za to, kar je v tistem trenutku čutila; vendar pa je cenila mir, ki sta ji ga jokajoči mali bubi prinesli.

Zunaj je bilo slišati le običajen vaščanski posvet. Možje in njihovi neskončni, neumni problemi, ki jih je često prekinjalo blejanje ovc. Vse je bilo dobro, si je mislila Lupa. Svoje dolge črne lase je vrgla čez ramo in potiho zapela glavicama: Preberi več PREROKBA

ZMAJEMOR

V deželi Delerijon je najprej mogoče opaziti tišino. Zdi se, da so bogovi nekega dne razparali nebo in skozi porinili velikanski skalni plaz. Ko so bile kamnite smeti odvržene, so za sabo zaprli luknjo. Kar je ostalo na tej strani, je bilo gorovje suhega in razpokanega kamna, ki je čez leta razpadlo v nekaj podobnega pobočju.

Ker pa se življenje vrine v najbolj zapuščene kraje kot blato v vse gube, se je to zgodilo tudi tu. Čeprav je bilo med skalami komaj kaj zemlje, so se suha grmovja in vitka drevesa trmasto držala razpok, kot da bi s svojimi koreninami poskušala razklati kamen. Skrivljena debla so iz senc gora segala po svetlobi, kot berač, ki prosi za hrano. Drugega življenja ni bilo videti.

Gledano od zgoraj.

Podzemni rovi so čisto druga zgodba. Preberi več ZMAJEMOR

ZAPISANO NA NEBU

Dva dni po pristanku, dobrih deset dni pred koncem planeta, je občutek na njem še vedno … nenavaden. Ne morem ga opisati drugače. Strah, ki nas je prežemal pred prvimi koraki, nas zadrževal na ploščadi, nas prepričeval, da tal morda že zdaj ni več tam, nas še vedno spremlja. Šibkejši je, a ni izginil.

Dan začnemo skoraj rutinsko. Nadenemo si skafandre (njihov vonj je približno tak, kot bi ga pričakovali od nečesa, v čemer smo prebili večino dveh dni) in se odpravimo iz pristajalnika. Na koncu ploščadi se za hip ustavimo. Nato stopimo naprej, previdno, še vedno nekoliko nezaupljivo, vsi naslednji koraki pa so lažji. Ko se končno lahko ozremo navzgor, se ne skafandra ne vonja ne zavedamo več. Preberi več ZAPISANO NA NEBU

EN ULOŽEK ZA PAMETNJAKE

se nadaljuje

nadaunje En veuzki dober možakar je Prišel k meni Ne Dolgo tiga povedal sem ominenjemu možu da imam mnogo Sufraušnikou on pravi za Rat ker si pervešč pužtenj da bi bil priljubljen ti Na ideš na Čizto z Loupofi delavci bibelje prozdositarskimi redovi ki obupljajo da plačajo & Nikoli plačajo le z Enimi Lašmi in ideš v peku na Zemlji Goljufaj koliko le Moreš idi v tolpo nato si En brat Zdaj sem vesel da Nisem Rasbiv Urata Dol moja dobra Zriča moj bog in moj bog blagoslovljeni bodi moja dobra Sriča

T DEXTER Preberi več EN ULOŽEK ZA PAMETNJAKE

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri