Kolumne in eseji

3 DETEKTIVSKE ZGODBE, KI BI JIH ŽE ZDAVNAJ NAPISALA, ČE NE BI IMELA ADHD

Komentiraj
  1. Moškega nekega jutra zbudi zvonec. 2 policista na vhodnih vratih mu povesta, da preiskujeta umor. Anonimni glas je predstavil neizpodbitne dokaze, da je truplo zazidano v stene hiše. Moški oporeka, a ne more ukrepati zoper preiskovalni nalog s sodišča. Nemočno gleda, kako bageristi zrušijo polovico njegove hiše in v ruševinah odkrijejo … iskano žrtev! Vse razlage kažejo na moškega kot morilca. Odpeljejo ga v zapor. S pomočjo dodeljenega odvetnika poišče detektiva, da razišče primer.

Preberi več 3 DETEKTIVSKE ZGODBE, KI BI JIH ŽE ZDAVNAJ NAPISALA, ČE NE BI IMELA ADHD →

Kolumne in eseji

IN ŠE 5 STVARI, KI VAS V BERLINU LAHKO PRESENETIJO (ALI PA TUDI NE)

Komentiraj
  1. Štacune so v nedeljo zaprte

Ajej! Človek se sploh ne zaveda, koliko mu je kapitalizem zlezel pod kožo! Vsaj v eni stvari si upam priznati, da mi sistem povsem ustreza. Ker sem – kar se tiče organizacije časa – totalen invalid, mi mora biti vse dostopno 24/7. Nikoli namreč ne vem, kdaj se mi bo česa zahotelo. Po eni strani časa ne obvladujem, po drugi čas ne obvladuje mene. Predvsem zato, ker ga večino … časa … sploh ne priznavam. Če me že kaj obvladuje, je to Navdih. Navdih, ki te ne doda kot frenda na Facebooku. Nič te ne drega, maha in pošilja winkije. Ne pošilja ti voicemailov, da bi se bilo pa res že fajn počasi dobit za tisto kavo. Ne. Navdih pride na vrata, malce počaka, ali ga boš povabil not, potem pa odide k nekomu, ki ve, da mora v tem trenutku malodane vse spustiti iz rok in se mu posvetiti. Včasih mi Navdih šepeta, naj v soboto ostanem v postelji, potem pa mi v nedeljo očita, zakaj se nisem založil vsaj s kakim kruhom. No, saj bi. Edini problem sobote je v tem, da si ravno to zalogo ustvarja večina Berlinčanov. Vsi se nagužvamo v štacune in se kolektivno zajebemo. Preberi več IN ŠE 5 STVARI, KI VAS V BERLINU LAHKO PRESENETIJO (ALI PA TUDI NE) →

Kolumne in eseji

BPNS

Komentiraj

Če ste svoji računovodkinji kdaj v preteklosti predložili prejeto fakturo z vprašljivim prometom, obstaja velika možnost, da vam je zaupala enega od temeljnih pregovorov knjigovodstva: brez prihodka ni stroška. Imenujmo ta princip načelo BPNS. Najpogostejši sta dve reakciji poslovodij. Prvo slišimo od ljudi iz (dušne) operative. Od tistih, ki na trg – po Marxu – gledajo od spodaj navzgor. Od proletariata oz. kar je ostalo od njega. Ti običajno stresejo z glavo in računovodkinji poočitajo kapitalistični misticizem z besedami: »Kakšen vudu je zdaj to, vsi vemo, da je ravno obratno: brez stroška ni prihodka! Vedno te najprej nekdo ocuza za fičnike in šele potem nekaj zaslužiš. In še to vedno premalo!« Preberi več BPNS →

Kolumne in eseji

TELEVIZIJA DANDANAŠNJI

Komentiraj

Mater se je televizija spremenila v zadnji četrtinki stoletja! Pa s tem ne mislim, da se je spremenila vsebina. No, to tudi, seveda. Petindvajset let nazaj se je v mojo sobo preselila stara Grundigova kišta, ki je pred tem stala v središču pozornosti dnevne sobe, kjer jo je zdaj zamenjala nova, večja, svetlejša Sonyjeva naprava z boljšima ločljivostjo in barvnim spektrom, a identičnim kabelskim dostopom do nabora programov, ki bi mu danes lahko rekli edinole – every pun intended – omejen. Preberi več TELEVIZIJA DANDANAŠNJI →

Medmrežno literarno srečanje. Literarnorevijalna prihodnost.

Uporabljamo piškotke. Več INFO

Za ogled vsebin te spletne stani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite RAZUMEM ali spremenite nastavitve piškotkov.

Zapri