VODITELJ
Dober večer in dobrodošli nazaj v še eni epizodi naše in vaše najljubše oddaje: Mi sovražimo poezijo. V tokratni – že šeststo enaindvajseti po vrsti – ediciji se pogovarjamo z enim izmed najbolj vročih imen pesniške scene v tem trenutku: z Alešem Jelenkom o njegovi najnovejši pesniški zbirki: (Ne)obstoj (2018). In naj kar naravnost v kamero povem: ta knjiga me je totalno razpizdila! Mislim, kaj je to? Na naslovnici piše v podnaslovu Pesmi, ampak come on, to niso nobene pesmi! To je … kaj je to?!
ALEŠ
Neobstoj (obstoja)
VODITELJ
Pardon my french, ampak merde! To so toliko pesmi, kolikor je ta naslov nepretenciozen. Kar je isto, kot če bi rekel: minimalno. (Ne)obstoj, resno? Ne-obstoj? Kaj, kao, ker že ko rečem ‘neobstoj’, to predpostavlja nekakšen obstoj? Okej, ampak, kaj pa potem obratno? Ne gre, ane?! Ne morem reči ‘obstoj’ in iz tega kakor koli potegniti, da obstoj ne obstaja! Smisel besede obstoj je, da obstaja! No, dajmo, da slišimo, izpodbijte me!
Sem vedel, ne morete! In lahko še tisoč Georgev Bernardov Shawev trdi, da se(be) ne iščemo, ampak se gradimo, to z neobstojem ne gre. Najsi ga najdemo ali zgradimo, kar naenkrat obstaja! Buu-uja! A sem rekel se(be)?! Kurac, zdaj že jaz postavljam oklepaje naokoli, kot da so integralen del besednega zaklada; vidite, kaj ste storili?! Je to poezija po vašem?!
ALEŠ
Črke Večni odmev (trenutka)
VODITELJ
A pri tebi sploh (ne)obstaja kar koli drugega kot spor(adič)no sosledje samostalnikov z občasnim pre(ne)potrebnim dopolnilom poleg?! Dopolnilom, ki zdaleč ni dovolj, da bi celotna zadeva lahko odsevala smisel! Bohpomagaj, ta zbirka je kot, če bi đanksu ukazal, naj čim hitreje zapisuje vse, kar vidi na tripu.
Vi se smejite, ampak ne, ne! Poglejte to … khm … stran 70, Z lopato V njej Umazano Izpljuni blato iz sebe Rotacija … pa kaj je to, pizda?! A se gremo poezijo, al se gremo pokvarjen kasetar?!
ALEŠ
Poezija včeraj je danes včeraj
Poezija jutri danes ni poezija
VODITELJ
Uuu … poglejte mene, moje ime je Aleš Jelenko in jaz pišem poezijo, ko imam preveč časa, kaj pa vi počnete pomembnega v lajfu? O, pardon, nisem vas slišal, ker sem pravkar zložil eno pesem v glavi, kaj ste rekli? O-o, pardon še enkrat, tole je pa res globoka poezija, če me uspe tako zamotiti, najbolje da kar odidem v Starbucks in odprem svojega maca in začnem pisati, ker drugače lahko pozabim katero od teh izjemnih idej, ki se porodijo v mojem izjemnem umu. O-ho-ho, še ena! Jebi se, Aleš Jelenko!
ALEŠ
[…] Lahkota mora
pasti, da
se je
zaveš. […]
– Tomaž Šalamun
VODITELJ
Pa še ena stvar! Včasih so vsi te vihanoski kupovali in kupovali knjige in jih potem, zbirko za zbirko, zlagali po dolgem in počez po svojih policah v svojih knjižnicah in potem so jih odpirali in po njih včasih kaj nakracali, včasih samo z mastnimi prsti zamazali, v esenci pa so jih le odpirali in zapirali in prepogibali, ker jih je bilo v nekem trenutku že toliko, da so se zavedeli: če bi zdaj začeli brati, bi jim zmanjkalo časa na tem svetu – zatorej, zakaj sploh začeti? In potem so umrli in zanjimci so prišli in porekli: »Poglejte, katere vse knjige je tale možakar prebral, Heidegger, Spinoza, Ibrahimović; nedvomno imamo opravka z bistrim umom!« Resnično pa je bil pesnik tepec kot vsak Lolek&Bolek, ki ne zna poiskati prave službe – ker on išče univerzalno in je zato več vreden. Univerzalno. Prav toliko kot je univerzalno jesti pa srati.
Danes pa še to ne, da bi umrli! Danes morate pisati pesmi, kjer naštevate imena imenitnežev, ki jim niti do kolen ne sežete, kaj šele, da bi jih razumeli v njihovi genialnosti. En je Ibra-Kadabra in en bo vedno ostal. In citirat Tomaža Šalamuna … kaj res vsak Toro&Pončo že misli, da bi bil mojster Tomaž vesel takšnega čaščenja?! Bom jaz napisal eno pesem!
molzete in molzete
a nikdar ne bo mleka
iz Žižkovih žižik
ALEŠ
Pes ki laja
VODITELJ
Ma dej pejd spat do pol dveh popoldne pa pojej pol eno presno torto za kosilo, fakin‘ hipster!
ALEŠ
Telo bodo umazali ker je nevzdržno čisto
VODITELJ
Veš kaj, če ne bi bilo Zorana Pevca, ne bi ti … ma kaj bi ti? Lulo bi ti! Ej, Zoran, a mi lahko mogoče napišeš spremno besedo, kjer poveš, da sem dobil ful enih nagrad pa da so mi v Rimu ploskali, ker niso razumeli ničesar pa niso hoteli izpasti trapasti pa da imam ful enih projektov pa bodo vsi fouš?
Ej, ja, valda, Aleš, ti napišem eno spremno besedo, kjer povem, da si dobil ful enih nagrad pa da so ti v Rimu ploskali pa da imaš ful enih projektov pa bodo vsi fouš. Valda, Aleš, da ti napišem. Sploh zato, ker vsak pameten Slovenc, ki gre mimo Savinjske regije, kot Cankar mim šteng, nima pojma, kdo d fak je Zoran Pevec in bo mislil, da sem ful ugleden car, ker sem tak promotor mladih poetov in da stoposto prepoznam talent, ko ga preberem in mi bo mularija pošiljala svoje pesmi, jaz jih bom zavračal, tadobre bom pa po svoje zasukal pa spravil kak evro v žep. Valda, da ti napišem spremno besedo. Pa najbolje, da si jo napol izmislim. Bodo bralci debelo gledali, od kje meni taki sklepi iz tega tvojga nesmisla in da so najbrž sami pretupi, da bi kaj štekali. Valda, da napišem.
Ej, kaj je zdaj to? Vladimir? Mihael? Dajta me spustit, kdo bo pa vodil oddajo … boks! … Au! Jebemti, kaj me tolčeš pod rebra … tresk! … na pomoč! Na pomoč, varnostnikom se je utrgalo! A me sploh kdo jebe petposto?! … (se urno odplazi z odra.)
ALEŠ
(mirno sedi dolgo časa. Vstane. Se prikloni publiki.)
(Zastor.)
(Aplavz.)
GLAS V OZADJU
Gledali ste slavno Šalamunovo (anti)dramo: Aleš Jelenko (ne)obstoj. V glavni vlogi …
(Aplavz traja neprekinjeno, medtem ko igralci /Aleš = Drisky Bare-ass-ovsky, voditelj = Naughtius Maximus, Vladimir = Satirični Rosomah, Mihail = Gozdni Sadež/ hodijo gor in dol z odra, z rokami kažejo eden na drugega in se priklanjajo. Nato za njimi na oder začnejo hoditi člani publike, ki aplavdirajo sami sebi. Ko odide še zadnji in se oder zavije v tišino.)
(Ekran se ugasne. Predstave je konec.)
VODITELJ
(se obrne proti kameri.)
Tako, to je bila nikoli prej videna predstava Zlatana Ibrahimovića: (Ne)obstoj Aleša Jelenka … in naj kar naravnost v kamero povem: ta predstava me je totalno razpizdila! …
(Konec.)
(Ali pač?)
(Ne, OK, res konec.)
(Ampak mogoče … )
(Ne, ne, saj ne, se samo hecamo.)
(Čeprav … hej, kdo sta vidva? … boks! … Au … )
