KŠŠŠŠ … od letošnje konvencije NMN, koder smo načeli debato o postapokaliptiki. O puščobah. Ta moment(um) izkoriščamo za nadKŠŠŠŠ Sajfaj kvarta v debate, imenovane Kyockiy protokolovoyi, ki nas bodo, upamo tako, popeljale v svetove in višave, KŠŠŠŠ še nismo segli ob vseh branjih filozofov, mislecev in modrih ljudi, ki so za seboj pustili KŠŠŠŠ umotvore. Začenjamo s 4, ker letos štejemo četrto zborovanje KŠŠŠŠ ki redno prispevajo k vsem zapiskom o znanstveni fantastiki na (jez)KŠŠŠŠ. Elza, Rosomah, Dottore, Naughty, uradni dopisnik Šoba in ob priliki še kdo, vsi kontribuKŠŠegalitaKŠŠ, saj tudi pred vsako objavo punkte dodobra prebesedijo … KŠŠŠŠ
… se nadaljuje …
* * *
Najpomembnejše je tisto stanje, ko ni zavesti o tem, da stvari obstajajo. To je Dao, preden je nastopil svet desettisočerih stvari. Naslednja stopnja je vedenje, da stvari obstajajo, ni pa med njimi še meja. To je stanje narave, kot brezimni, neobtesani les, ko se stvari še ne razlikujejo druga od druge. Tretja stopnja je, ko nastopi vedenje o tem, da meje med stvarmi obstajajo. Tu nastanejo imena in vzpostavijo se naravne distinkcije. Medtem ko Dao nima imena, pa dobijo imena od njega ustvarjena bitja, kar pomeni, da je uvedeno naravno razločevanje. Na tej stopnji v tej množici še ne prihaja do bojev drugega z drugim; narava je kot mnogoterost še vedno dojeta z enovitnostjo Daa in njeno življenjsko delovanje je brezkončnost. Poslednja stopnja je tisto vedenje, ki razlikuje pravilno in napačno ali dobro in zlo. V tem trenutku so spontanost, skladnost in enovitost narave izgubljene. To je trenutek, ko se pojavita na svetu razprtija in smrt.
- Zhuang Zi
XIV) In zdaj nekaj povsem drugačnega. Tole z Daom in jinom in jangom je (odvisnokdogleda) lahko celo bližje Rosomahovim točkam kot od I do X, ampak na prvo pa vendarle največ pingpongira z Driskyjem. Gre za to, kar je verjetno vsem razvidno iz zgornjega citata, ki komentira Lao Zijev opus magnum. Postapokaliptika, ugotavljamo, naravnost krega človeštvo, ker izgublja (moralni, narodni, ambiciozni, resni – ta beseda je zelo pomembna na tej točki, premislimo jo dodobra) kompas. In to gre razumeti docela komplementarno, s čimer mislim: ne, da je razpad sistema posledica človekove iztiritve in ne, da je človekova (posameznik) iztiritev posledica razpada sistema (družba, kolektivna misel, obče civilizacijsko stanje), temveč da razpad sistema in človekova iztiritev en drugega držita za roko, ko takole cvetje-v-jeseni-meni-nič-tebi-nič skakljata čez travnik u pićko materino. Proces dekadence je likviden po ustroju.XV) Kaj pa pravijo daoisti? Zanimivo, njihove besede učijo, da gre vse po zlu prav s tem, ko se svet spreminja v Konfucijeve mokre sanje, kjer pravila narekujejo vsak naš korak in ima vse svoje mesto. To me spomni na umesten off-topic intermezzo:
XVI) Neko prelepo bitje mi je večkrat zaupalo precej pogosto morečo misel: »I don’t belong here.« Meni pa je po glavi ves čas hodil odgovor: »Of course you don’t. You’re a person, not property!«
XV drugič) Nazaj k daoistom/dekadentom. Oboroženi z Zhuang Zijevimi komentarji lahko trdimo, da pravo stanje kataklizme nastopi šele takrat, ko vzpostavimo moralni kompas, ko narod sestavi svojo majniško deklaracijo, ko posameznik sebi postavi cilje in začrta poti do njih. Ko svet postane preveč resen za svoje dobro.
XVII) Kot da bi cela gručica filozofsko-religiozno navdihnjenih ljudi stala na drugi strani krožnice in videla propadanje sveta v vračanju k nečemu, kar smo v prvih zapisih kjotskih protokolov imenovali dobri stari časi. Za njih so ti časi popolnoma drugačni. In tale katarzična, razsvetljujoča nirvana je pravzaprav idealno zlitje vsega do sedaj povedanega in obeh pozicij. Po eni strani je prav, ker se vse dosedajšnje točke ukalupijo v krožnico življenja, večne izmenjave rasti in propada, svetlega in temnega, kot nas učijo Daovi privrženci; po drugi strani pa smo si znova potrdili, da je uvid, razodetje (apokalipsa) razčefuka skupen vsem ljudem, vse odkar smo prisotni na tem planetu, kot nas učijo metafizični defetisti, skriti za postapokaliptičnim žanrom umetnosti Zahoda.