Ena od veličastnih obljub današnje tehnološke hiperprodukcije je obuditev sanj s konca prejšnjega stoletja, ko smo fantazirali o popolni potopitvi v enovito navidezno resničnost, ki nam bo fantazme simulacij pričarala s takšno stopnjo popolnosti, da ne bomo več zaznali razlike med resničnostjo in simulacijo. Preberi več KOS→
V zadnjem času sem zapadel v gledanje filmov in serij, ki sem jih v preteklosti že videl. Začuda se mi navada ne zdi takšno zapravljanje časa, kot bi si človek mislil; prav nasprotno, že dolgo si nisem toliko razširil obzorij o filmih (in posebej sebi). Primerjanje svojih vtisov s tistimi izpred desetletja je početje, ki terja globoko introspekcijo. Po eni strani odkrivam plehkost prizorov, ki so me nekoč metali na rit; spet po drugi se mi odpirajo nove razsežnosti v filmih, ki so me tedaj na smrt dolgočasili. Preberi več PEKLENSKA POMARANČA RELOADED→
Do nedavnega sem delila mnenje, da se je Johnny Bravo (1997) izboljšal tako v formi kot vsebini z drugo sezono. Oblikovno je serija začela malikovati oglate brade in špičaste prsi, substancialno pa je v ospredje stopil specifičen humor – ne ravno intelektualen, še bolj bedast kot sprva v resnici, a vsekakor bolj naklonjen zahtevni publiki, saj je temeljil na skoraj ionescovskih replikah n-1. Preberi več ALFA, BRAVO→
Če bi vas pred dvema tednoma vprašali, kaj v tem trenutku počne Evald Flisar, bi verjetno odgovorili: »Kdo?« Toda danes ga ni steklopihača, metalurginje ali kralja ulice, ki ne bi vedel za pokončnega sedemdesetletnika, večkrat nagrajenega in v tuje jezike prevedenega dramatika, pisatelja, pesnika, urednika itd. Javnosti je nekaj prišlo na uho, javnost je prebirala različne medije, javnost je pokomentirala z leve in desne pod spletnimi članki in fejsovimi statusi in Evald Flisar je za eno stran car, za drugo žrtev, za tretjo žival, za nikogar pa ni več »Kdo?«. Preberi več SEKS IN LIMONE→
Nedavno me je šokiralo dejstvo, da se je neka slovenska limonada z obširno jumbo-plakatarsko reklamno spremljavo dejansko prijela med publiko. Ne vem, kaj me je v resnici bolj presenetilo. Dejstvo, da ljudje še vedno gledajo domačo televizijsko produkcijo; ali pa dejstvo, da sploh še gledajo televizijo. Časi, ko so prime-timu vladale Đurotove domislice v izvedbi enih in istih frisov ljubljanske Drame, se večini ljudi pod 30 let danes zdi tako izredno oddaljen in zastarel, da bi ga uvrstili nekam v čas piramid. Preberi več LOVE YOUR TV→