Ko stopim v banko, se zmedem. Bančniki me zmedejo, okenca me zmedejo, pogled na denar me zmede, vse me zmede.
V trenutku, ko stopim čez prag banke s kakšnim poslovnim namenom, postanem neodgovorni idiot.
To mi je bilo jasno vnaprej, a moja plača se je povišala na petdeset dolarjev mesečno in začutil sem, da je banka edino mesto, kjer bi jih lahko shranil.
Tako sem se opotekel v stavbo in se ponižno razgledoval po bančnikih. Mislil sem si, da mora človek, ki odpira račun, govoriti s poslovodjo. Preberi več MOJA FINANČNA KARIERA