Lirski subjekt je prijel mikrofon in spregovoril. In melodija je bila v zraku. Dekle, prinesel sem svojo Ljubezen s seboj. Ti nisi tista, ki bi ji jo smel podariti. [1] Opazil je negodovanje med zbranim poslušalstvom in je zato zapel ponovno. In pesem je bila beseda. Oh, ja, razmrežena sva. Nobenih telefonov, ja, lj*bi se z menoj, … , kaj je Ljubezen, če se v njej ne moreš utopiti? [2] S sproženimi prsti je lirski subjekt zarezal horizontalno črto čez svoj vrat. Siknil je. Sončna očala so za tren poskočila. In nato je nadaljeval. Naš denar nam je všeč umazan, … , želim se izgubiti v temi, dekle. [3] In lirski subjekt je ponovno dvignil mikrofon. In pogledal je izpod stekelc, preden je zapel. Dekle, ne bi nemara ostala še malo? Zjutraj ti ni potrebno bežati, … , vse, kar sem kadar koli bil, je predmet legend, punca, lj*biš se z največjim pesnikom, ki je kdaj živel. [4] Publika se je začela prestopati. Lirski subjekt je puhnil v njih in vedeli so, da to ni le tobak. Sladka mala ptičica, si dobila priložnost dotakniti se nebes? Oh, ja? Oh, si se približala svojemu vrhuncu? Si spoznala koga, za katerega ti je zdaj žal? [5] Godrnjanje je postalo vse glasnejše. Lirski subjekt je od publike terjal, da izpraša svoje najbolj prvinske postulate. Kaj zares je ljubezen? Lahko mi vzameš telefon čez dan, saj sva dobra en z drugim, ne lažem, vsa ta druga dekleta mi nič ne pomenijo. [6] In zapel je še glasneje in njegov glas je bil grom. To bo pomagalo mojim mislim. Sram me je lahko, kako sem živel. [7] Občinstvo so vedeli, da je res. In občinstvo so vedeli, da je prav. In dovolili so mu zapeti še eno pesem in lirski subjekt je odprl usta. Ti ne zapletaš stvari, ko ti povem, da nekaj potrebujem. Ti se predaš, jaz govorim o lj*bljenju, ko sem na preži, oh. [8] In njegova usta so zrasla in njegova beseda je resnica postala. Kaj zares, zares je ljubezen, se je spraševala publika in dala pobudo lirskemu subjektu. Vse, kar si želim je, kar ti daš, … , pridi k meni domov in ne načrtuj odhoda. [9] In občinstvo je začelo padati na kolena in prositi, naj ne nadaljuje. A nadaljeval je. Vrata so bila odprta in nič ni več preprečilo vdora svežega vetra v deželo. Mikrofon je ponovno zahreščal. Poškodoval te bom, če mi to dovoliš. Lahko te ljubim le za to noč. [10] Prosili so za odmor in lirski subjekt jim ga je odmeril. Zapel je, kakor da poje neposredno njim zbranim, čeprav so vedeli, da tega niso vredni. Tu sprejmeš odločitev. Ali si želiš odpočiti ali pa bi rada nadaljevala (jaz bi rad nadaljeval), … , frekvenca se bo zdaj povečala, če več, kaj ti želim povedati? Cenim, da si se odločila razmrežiti z menoj in mi zaupati svoje vibracije. [11] Občinstvo je vzdihovalo iz hvaležnosti. Namenjali so mu poglede občudovanja. Na oder so metali nageljne. Bil sem potrpežljiv, potrpežljivo sem čakal, dolgo časa sem se pretvarjal. [12]
In ljudje niso več vedeli, kaj pomeni ljubiti. In prepustili so se idejam lirskega subjekta, zakajti nekdo je moral vedeti. Bodiva odkrita, ne rabiš govoriti, če ti ne postavim vprašanja. Nihče te ne sili, da poveš, … , pridi v mojo spalnico. Veš, da hočeš malo tega sveta. [13] In spraševati so ga začeli po novih pravilih. In ostali so na kolenih. In lirski subjekt jim je odgovarjal. Lahko narediva, kar koli si želiva, kadar koli si zaželiva, saj sva lj*beča šefa, šefa Ljubezni. [14] In ko je videl, da mu je poslušalstvo pokorjeno, je izklopil mikrofon in jim spregovoril z nežnostjo dobrega gospodarja, zakajti to je tudi bil. Ker je bil moj namen le, da bi se ženska, s katero sem, počuti tako, tako, tako neverjetno kot, saj veš, neverjetna vožnja z napravo v zabaviščnem parku. [15] Od melodije so ljudem popadale glave na skale v dremežu. In lirski subjekt jih je sklenil predramiti, saj ni trpel neposlušnosti. Lj*bi, želim biti tvoj lj*bi (želim biti tvoj pesjan, lj*bi), naravnost umazan (ponorel, kot bi želela, da sem). [16] Ljudem je popuščala zmedenost in zdelo se jim je, da bodo lahko prvič v življenju razumeli. Pustil ti bom, da zajašeš ponija, … , ni je lahke noči brez tebe na FaceTimu … [17] In prostor so zdaj zapolnjevale le še besede lirskega subjekta. In bile so dobre, saj ni bilo več drugih, zaradi katerih bi ljudje dvomili. Vem, da ne maraš, če slog vpije v nebo, jaz ostajam večno eleganten. Ti bi se morala tako sramovati. [18] In sramovali so se. Kolektivno. Ljudje so prevzeli vlogo iz pesniške zbirke in se podredili lirskemu subjektu in njegovi volji do moči. Punca, rad bi se lj*bil s teboj kot s svojo prvo ljubeznijo. Si lahko odprta, kot je bila moja prva? [19] Ljudstvo je spraševalo in lirski subjekt jim je moral odgovarjati. Kaj je tisto, kar bo ljubezen ponovno naredilo veliko? Zbližam se z Gospodom, ko sem s teboj, prisežem. [20] In nirvana je stopila med ljudi in gledali so vanjo in razumeli. Nenadoma je zadonel glas lirskega subjekta. Boli, ko te ni, a jaz s tem nisem opravil, … , psica, kdaj boš prišla nazaj? [21] In ljudje so se bali. In ljudje so se hkrati veselili. Moja Ljubezen, oh, moja Ljubezen … [22] In vstali so, da bi se mu približali in mu sledili v Gospodovi besedi, ki jo je razglašal. In lirski subjekt je zaigral na piščal in bliskal izpod sončnih očal. Nisem tu, da bi bil vodja orkestra, tu sem, da vas usmerjam. [23] Publika so vedeli, končno vedeli, od kod in do kod seže to čustvo, ki so ga zdaj razumeli, končno razumeli, da je ljubezen. Lirski subjekt jih je razlagal skozi nasmeh. Vedeti želim, da me občuduješ. To je le zate. [24] In ljudstvo je ponudilo še več denarja za bonus pesmi in prejeli so jih. Ona tega noče, ona tega noče, ona tega noče, spravi se v svoj žakelj in ostani v svojem žaklju. [25] Izumil sem penino, ki se lj*bi v dežju. [26] Niso pravi, potem niso Puff! [27]
‘Zbirka Ljubezni: Razmrežena’ je prevod verzov pesnika, glasbenega producenta in založnika Seana Johna Combsa iz njegove zadnje pesniške zbirke ‘The Love Album: Off the Grid’.
Z vsem spoštovanjem, Elza Budau.