Arhiv Značk: proza

XIII

Rabu sm počitek. To mi je glasno sporočala tako splošna umska in o-telesna utrujenost kot skodelica kave, ki sem jo uspel razlit, ko sem se stegnil čez mizico po nafehtanem čiku. Sobe se sploh ne spomnim. Sem sploh spal v sobi? Sem hodil tja samo jest? Ne, ne, definitivno sem spal na kakem pogradu, saj spalke še nisem imel. Stari je bil ziher že vsaj eno etapo pred mano … ali pa mogoče za mano. Ali pa se je ta trenutek oziral naokoli po glavnem trgu, ki sem ga malo prej zapustil, če me bo slučajno kje zagledal. Majhen, žilav, v brezhibni pohodniški opravi, ki jo ima lahko le Švicar. Bi se ga razveselil? Ma veš daPreberi več XIII

XII

Bil sem že precej obupan. Pred paniko sta me, kot že tolikokrat poprej, reševali moji edini vredni posesti. Spalka, pridobljena zgolj kak teden prej in Mantra. Porto se je za spanje na ulici izkazal za precej negostoljubnega. Če ne bi našel tistih odprtih ograjnih vrat, bohvet kje bi končal včeraj. Varnostnik se zjutraj ni mogel načuditi, kako mi je uspelo spati na zelenici neke zastražene banke. »Mantra, stari, Mantra,« sem si mislil, ko sem ves zaspan in pretlačen pospravljal svoje domovanje v vrečo. Preberi več XII

ROYAL

se nadaljuje

»Križeva dvojka,« je zazehala dilerka in z roko pomahala proti svoji desni, kjer je sedel temnopolti starček v ponošeni jopi. V kazinoju pri vseh oblikah pokra igro vedno odpre najnižja karta z neke vrste majhno stavo. Reče se ji vnašalna stava, ki za mizo pet-deset znaša en dolar.

»Pizda,« je zaklel stari, zavil je z očmi in zabrisal žeton za en dolar, »pizda pa take karte že cel dan!« Preberi več ROYAL