In se je zaključil. Še tretji Literos namreč. Petčlanska žirija je v roke pograbila vse prispevke, ki so prileteli na uradni mail naslov in si rezervirala številne burne noči, da je skrbno prebrala do zadnje besede, dokler ni omagano obležala na postelji in začeli tuhtati o vrhuncih natečaja, ki je že tretje leto zapored poskrbel za zgodbe vseh mogočih subžanrov od sadomazohizma do LGBT, od bestialnosti do incestuoznih akrobacij. In tudi za zgodbe vseh mogočih kakovosti od skrbno načrtovanih obrtniških mojstrovin jezika do impulzivnih in distorziranih memoarov seks gurujev. Poglejmo si, kdo je leta 2017 prepričal Ank-h, Backa Jona, Gozdnega Sadeža, Driskyja Bare-ass-ovskega in Naughtiusa Maximusa.Prvo mesto so se odločili podeliti avtorici Luni in njeni zgodbi Nečedno dekle.

»Že sta se znašla v spalnici, ki jo je mehko osvetljevala le svetloba dišečih sveč. Privila se je k njemu in se s svojim vdanim, sinje modrim pogledom za nekaj sekund zazrla vanj. Potem je mehko priprla vijolično osenčene veke, sklonila glavo in mu začela odpenjati gumbe na laneni srajci.«

Nečedno dekle je nadvse čedna zgodba. Predvsem zato, ker zavrže tradicionalno razmerje moči med spoloma in ker vplete nekaj nujno potrebne psihologije. Že to ji povsem zadošča, da izstopi iz povprečja, v katerem so mačistični premočrtni odnosi večna norma. Nečedno dekle razume, da se telesni in čustveni odnos v erotiki ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Nečedno dekle razume, da moški niso le pohotni, vse-osvajajoči žrebci, tako kot tudi ženske niso zgolj čarovnice in ranljive lepotičke. Želeli bi si, da v tem ne bi bila tako edinstvena, a na koncu koncev je prav to. Edinstvena in najboljša.

Drugo mesto je pripadlo zgodbi Kratka zgodovina mlade čarovnice avtorja Vlada Plateisa.

»Župnik je bil skrajno nezadovoljen (v vmesnem času je povpraševanje po impregnacijskih delih celo naraslo, holcüta pa je še zmeraj stala), a toliko večja je bila radost Gertinih strank, ki so se v tem vmesnem času morale posluževati uslug dekel, tisti nečimrnejši pa so to raje počeli sami s seboj.«

Poročevalski slog Kratke zgodovine mlade čarovnice je v ostrem nasprotju z vsem, kar smo kdajkoli prebrali pri Literosu. Redke so zgodbe, ki si drznejo poseči tako daleč iz varnega območja. Arhaični stil, podkrepljena z dobro mero starinskega izrazoslovja in običajev, je prijetno presenetila žirijo. Morda bi tečnobe ugovarjale, da Kratka zgodovina ni prava erotična zgodba; a domnevni zapis iz kronike je preprosto preveč zabaven, njegove prispodobe preveč humorne, da mu ne bi posvetili pozornosti in hvale. Zgodba je takšna kot njena protagonistka-čarovnica: razigrana, kosmata in hudičevo smešna.

Tretje mesto pa je tokrat zasedla zgodba Lušt po toplih štrukljih. Avtorica: MIA.

»Vedno prosim za še, ker je moja toleranca vsakič višja. Vsakič gre do roba in še bližje. Moje visenje na nitki je ozko, kot razmik med njegovimi belimi zobmi. Njegove roke so kot šape, ki moje celo telo z enim udarcem vržejo ob tla. Njegove roke me nikoli ne poberejo. Pustijo me ležati. In zamahnejo znova, ko se poberem sama.«

MIA svoje pripovedi začenja počasi in bralski apetit dvigne šele na sredini zgodbe. Za pripoved o dekletu, ki ima rado nepričakovano, je razplet sicer povsem pričakovan, a zato nič manj zadovoljiv. Lušt po toplih štrukljih odlikuje občutek za male detajle; in prav ti so tisti, ki delajo erotiko zabavno, berljivo in ‘luštasto’. Občutenja posameznih dotikov in premikov so podana z obrtniško spretnostjo, kakršno tudi pričakujemo od lanske zmagovalke natečaja.

Vsem nagrajencem upravni odbor LUD TFF 12 iskreno čestita. Letos se je žirija odločila, da poleg treh glavnih nagrad ne podeli častnih omemb, ampak se raje osredotoči na nastajajoči zbornik najboljših prispevkov vseh treh izvedenih Literosov, ki bo izšel s pomočjo Občine Logatec in JSKD v prihajajočih tednih. V njem si bodo bralci lahko prebrali več o delu žirije in tako skušali razumeti, kaj je perverzne ocenjevalce napeljalo, da so v knjižico uvrstili zgodbe, ki so zasedle najboljša mesta in pa tudi, kaj v zborniku manjka oz. zakaj.

Še zadnjič se lepo zahvaljujemo številnim avtorjem za udeležbo na natečaju in se s tem poslavljamo od Literosa, ki nas je primerno podučil o stanju kratke erotične proze v sodobni slovenski književnosti. Pododdelek za kontemporary literaturat se naslednje leto vrača z novim naslovom za nov literarni natečaj, ki bo – če bo dr. Nihilanth le blagoslovil – okupiral FaFovce za naslednja tri leta. Živeli!