Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Naughtius Maximus

ROYAL

se nadaljuje

»Križeva dvojka,« je zazehala dilerka in z roko pomahala proti svoji desni, kjer je sedel temnopolti starček v ponošeni jopi. V kazinoju pri vseh oblikah pokra igro vedno odpre najnižja karta z neke vrste majhno stavo. Reče se ji vnašalna stava, ki za mizo pet-deset znaša en dolar.

»Pizda,« je zaklel stari, zavil je z očmi in zabrisal žeton za en dolar, »pizda pa take karte že cel dan!« Preberi več ROYAL

DISKURZIJA FILMSKA: BLADE RUNNER

(New York, leto 2019. Neštete majhne luči. V ozadju se svetijo piramide. Iz rafinerij sredi mesta bruhajo ognjeni zublji. Slovesna glasba, ki jo prekine sopihanje Voight-Kompfovega stroja v majhnem stanovanju. HARRISON FORD stoično odgovarja na vprašanja in si prizadeva ohraniti ravnodušno držo. Včasih se cinično posmehne, vendar ne more skriti, kako mu gre vse skupaj na živce.) Preberi več DISKURZIJA FILMSKA: BLADE RUNNER

SEKS IN LIMONE

Če bi vas pred dvema tednoma vprašali, kaj v tem trenutku počne Evald Flisar, bi verjetno odgovorili: »Kdo?« Toda danes ga ni steklopihača, metalurginje ali kralja ulice, ki ne bi vedel za pokončnega sedemdesetletnika, večkrat nagrajenega in v tuje jezike prevedenega dramatika, pisatelja, pesnika, urednika itd. Javnosti je nekaj prišlo na uho, javnost je prebirala različne medije, javnost je pokomentirala z leve in desne pod spletnimi članki in fejsovimi statusi in Evald Flisar je za eno stran car, za drugo žrtev, za tretjo žival, za nikogar pa ni več »Kdo?«. Preberi več SEKS IN LIMONE

NIMFOMATIČNI PORIVAČ

Ker ni mogel živeti v realnosti, se je začel z njo pogovarjati v domišljiji. Stopila je predenj. Bila je tiho, njemu pa se je zdelo, da govori z njim. Čedna, temna in drugačna, tako si jo je zamislil. Z besedami, polnimi vznesenosti in čebljavosti. Z rokami pri telesu in tesnimi kavbojkami mu je medla domišljijo. Ni bilo dolgo, ko je zazvonilo iz cerkve sredi Prešerca. Na klopci, sam, s slušalkami v ušesih se je zavedel, da vendar ni tam, kjer misli, da je. Da vendar ni nikogar takšnega pred njim. Le tišina in utrujen sladoledar, utrujen napevov vsakodnevnih glasbenikov in tistega harmonikaša. Ateja, ki se že leta ni prestavil s Čopove ulice. Zdaj so mu želeli z občinskim zakonom razjebat vsakdanjik, pa se vendar ni dal. Tam je sedel s harmoniko, imela je dve sfukani tipki. E2 in D1. Saj sta igrali, le zataknili sta se včasih. Nato je pač namesto čistega E-ja vžgal še sedemko zraven. Kot da je kakšna razlika za mimoidoče. Kot da se kdo še obregne ob ton, ko je vendar mesto ravnokar zaplavalo v poletne japonke, kiklce in veter, ki je ženskam skrivoma pihljal čez prepotene hlačke. Preberi več NIMFOMATIČNI PORIVAČ

ROYAL

Najemnina. To je bilo vse, okoli česar se je vrtelo moje življenje tisto leto. Zaslužiti za najemnino. Vsako noč, gagati na nočni izmeni v jebeni Danny’s na jebenem Stripu, čakajoč jebene turiste v Las Vegasu, ki so bili preveč jebeno zabiti, da bi poiskali menzo, kjer je bila hrana cenejša in boljšega okusa.

Vsako noč, osem ur čakajoč te ljudi. Osem ur med zamaščenim, oranžnim, umetnim usnjem in umazanimi, iveralastimi mizicami. Osem ur med nesposobnimi šefi, ki so posedali celo noč in kadili cigarete, medtem ko so si mene podajale besne stranke, vpijoč: »Kje je moja kava?« in, »Kaj počnejo tam zadaj, morajo kravo še zaklat’?« Preberi več ROYAL