Spomnim se pogovora s svojim gimanzijskim kolegom, ki mi je mimogrede navrgel, da še nikoli ni naletel na zabavnega stand-up komika. Spomnim se, kot bi bilo včeraj. Takole je šlo:
Kolega: »Še nikoli nisem naletel na zabavnega stand-up komika. Niti enega njihovega štosa ne pomnim, ki bi me spravil do smeha.«
Amerika nima nobenega zdaj. Ne moremo sprejeti sedanjosti. Preveč nam je nerodno.
Prav zato se nagibamo v preteklost. Našo kulturo sestavljajo nadaljevanja, ponovitve, predelave, oživitve, ponovne izdaje, reprize, re-kreacije, odigrane preteklosti, adaptacije, obletnice, spomini, oldies goldies radijske postaje in nostalgične zbirke albumov. Tolikokrat smo po televiziji že zavrteli posnetke iz druge svetovne vojne, da Nemci in Japonci ne vejo, kaj sploh lahko prikažejo. Preberi več VSE, LE SEDANJOST NE→
Nikakor ne razumem Ženevske deklaracije in nasploh same ideje, da morajo vojne imeti specifična pravila. Zakaj? Je to res kaj več od slepljenja, da smo ljudje civilizirana sorta, medtem ko v resnici svoja srca, misli in srečo prepuščamo masovnemu pobijanju? Meni se vse skupaj zdi hipokritsko zavajanje. Če je cilj vojne zmagati, potem bi se morali v njih bojevati brez kakršnih koli ovir; zakaj se sicer sploh truditi z opremljanjem? Tako pa sedaj proglasimo zmagovalca, kljub temu, da se spor ni ni razčistil z vsemi možnostmi vplivanja. Preberi več VSI SKUPAJ, POBIJMO SE. PO PRAVILIH→
