Arhiv Značk: filmska kritika

KRIKNI ŠE ENKRAT! KRIKNI ŠE PETIČ! IZZIVAM TE! DVOJNO TE IZZIVAM!

Obstaja fundamentalna razlika med žanroma (psiholoških) trilerjev in grozljivk, ki jo ob gledanju globoko v črevesju občutimo prav vsi. Gre za produkcijo užitka. Medtem ko nas trilerji čustveno napenjajo, ožemajo kot mokre krpe, vrtljaj za vrtljajem, milimeter za milimetrom, dokler nas ne predrami katarzična eureka, da vse skupaj pa vendarle ni tako neznano, da nekaj podobnega, v precej omiljeni pojavnosti, prestajamo tudi sami ali ljudje, ki jih poznamo ali ljudje, za katere smo slišali ali pa vsaj mora nekaj podobnega trpeti nekdo, za kogar še nismo slišali, ampak majkemi da obstaja; se grozljivke obnašajo povsem nasprotno: Perverzno nas zavijajo v užitek s pomočjo spuščanja ventilov. Preberi več KRIKNI ŠE ENKRAT! KRIKNI ŠE PETIČ! IZZIVAM TE! DVOJNO TE IZZIVAM!

O PUŠČAVAH, PUSTINJAH IN DUNE

Puščava ni kaos, puščava je lestev!

Dune (1965) je dejansko le Igra prestolov (1996–) v vesolju, zato se isti izreki aplicirajo nanj. »Zima prihaja!,« »Ničesar ne veš, Paul Atreides!,« »Ko igraš igro prestolov, živiš ali umreš!« in še bi lahko naštevali.

Potem je tu očitno križišče z Vojno zvezd (1977–). Orjaška usta Sarlacca so kopija puščavskih črvov, jedijevski triki uklanjanja uma pa le elegantnejša oblika glasu, ki ga izurjeni naštudirajo za uklanjanje šibkih. Nasproti si stojita Imperij in Izbranec, seveda na način, ki ne dopušča dvoma, kdo bo iz neenakega boja izšel kot zmagovalec. Preberi več O PUŠČAVAH, PUSTINJAH IN DUNE

DISKURZIJA FILMSKA. THE LIGHTHOUSE

Specialni efekti nevihte devete stopnje polnijo ozračje. Grom v ozadju. Slaba svetloba zaradi izpada elektrike, občasni bliski strel na drugi strani okenskih stekel, tresljaji plamenčkov v oljenki sredi sobe. Valovi in valovi dežja, ki neumorno trka po stenah. V prostor stopita do kože premočena Jezdeca. V kot zabrišeta pelerini, s katerih nemudoma prične curljati potoček. »Pasje vreme!« pljune po tleh Naughtius. »Kaj?!« se za njim zadere dr. Drisky, ki je zavil proti štedilniku in pristavil džezvo za kavo. »Spravi že slušalke iz ušes in se pridi segret ob kamin, jebemti!« odvrne prvi in zabriše poleno v špranjo. »Kaj?!« Preberi več DISKURZIJA FILMSKA. THE LIGHTHOUSE

VOJNA KOT V FILMU

Bobneča glasba, korakanje, rezki kriki, nato trenutek napete tišine, nato spopad z rožljanji mečev. A sem ravnokar opisal 90 % bitk na filmskem platnu?

Dejstvo: spektakelski vojni filmi niso pretirano prepričljivi kot spektakel, še manj kot vojna. Lokostrelce postavljajo v stranski tir, uničujoča moč konjeniškega juriša jim je tuja, mečevanje povzdigujejo v bistven del boja, oklepi in čelade pa se prebijajo, kot bi bili iz plastike. Vsi vpleteni v filmsko bitko so stavili svoje življenje za ta očitno pomemben konflikt, potem pa se v njem obnašajo, kot da so celo življenje vadili koreografsko mahanje z mečem. Preberi več VOJNA KOT V FILMU

KAKO SEM ZAJEBAL (Z NAJSTNIŠKIM FILMOM)

Ok, zajebal sem. Mislim, da si tega ne bi smel gnati k srcu. Vsi delamo napake. Zakaj se torej tako sekiram?

Gledal sem tipično ameriško najstniško komedijo. Eno tistih, kjer mule zavijajo z očmi in govorijo: »D-uh,« tipom pa se usta brez izjeme razpotegujejo v debilne nasmeške. Odslej sem neutolažljiv. Moje srce sočustvuje z igralci – ljudje starosti 30 in več let, ki so očitno zašli na svoji karierni poti in so potrebovali hiter zaslužek, da so svoje talente prodali tako poceni. Malo pa sočustvujem tudi s seboj, kajti moja duša je ranjena. Preberi več KAKO SEM ZAJEBAL (Z NAJSTNIŠKIM FILMOM)