Tokrat se v naši nabirki posvečamo lirični zamorski duši, ki je s svojo poezijo osvojila na milijone ljudskih src – Kanyeju Westu.

Omari West, rojen leta 1977 v Atlanti, je začel pisati poezijo že pri 6-ih letih. Svoje poetske senzibilitete je kmalu izpilil do potankosti in se uveljavil kot eden redkih pesnikov, ki lahko v svojih delih staplja različne žanre in sloge. Njegove pesmi tako prosto prehajajo med humornimi, nastopaškimi in družbeno-kritičnimi motivi. Svojo krhkost je tako razkril v čudoviti ljubezenski pesmi z naslovom K tebi širim roke (2016), posvečeni njegovi nekdanji ženi Kimberly Noel Kardashian:

 

Ti si sonce mojega jutra

Če te ne vidim, sem kot kruh brez putra

Ti si sonce mojega čudovitega jutra

Zakaj sem se rodil brez fotra?

Ti si čudovito sonce mojega čudovitega jutra

Ima moje življenje kaj smotra?

 

Zlezeš mi pod kožo, ker ti pustim

Ničesar ne rečem, le mrko molčim

Vsako tele bo imelo lastno mnenje

Samo reci, pa zatolčem to diskurzivno vrenje.

 

In ko te pofukam v šupak, poln belila

nobena kleveta naju ne bo več ubranila

kako grdo sva sfalila!

* * *

Znatno bolj agresivno in uporniško držo pa je razkril v pesmi Pošast, sicer izdani v okviru pesniške zbirke Moja izprijena fantazija iz leta 2010:

 

Ugasnem luči

Čakam, da se zjasni

Še ena noč ob samoti

Bom moral živeti v zaroti?

 

Trači, trači; ustavi konje

vsi vedo, da vlada brezzakónje

Moje oči so rdeče kot pri hudiču

Prasica, segel bom po biču

Moje roke hitro postanejo pošasti

Kako si drzneš meni ponos krasti?

Kar koli storim, bo jebeno izjemno

Naj mi drugi spišejo besedo spremno