POSLOVITEV

  • No, Maggie, končno so me sprejeli v Konservatorij. Končno.
  • Ja, Hilda, bila sem pretresena, ko sem slišala novico, pretresena.
  • Tip je bil kot princ na belem konju, ko mi je prišel povedat. Da so me sprejeli. Končno.
  • No, Hilda, če prav pomislim, so verjetno spremenili standarde ali kaj takega.
  • Oblečen je bil v srebrno, za klobuk pa je imel zataknjeno povsem belo pero. Snel je pokrivalo in zakrilil z njim v zraku in se priklonil.
  • Izvršni odbor se zadnje čase odloča za vse več čudnih potez. Veliko je govora o tem.

  • Predsedniško sporočilo, je rekel. Naravnost od samega Predsednika.
  • Tako je, ta so namenjena neprivilegiranim, ki sicer ne bi bili na spisku. Ki sicer ne bi prišli na spisek v milijon letih.
  • No, Maggie, sedaj ko sva obe v Konservatoriju, morda ne boš več tako vzvišena do mene.
  • Vzvišena?
  • Morda ne boš več taka gospa v primerjavi z mano. Z vsem tistim hudobnim jezikanjem.
  • Jaz?
  • Z vsemi nedolžnimi pripombami, z vsemi jezikovnimi zankami.
  • Hilda, to pa res nisem jaz. Jaz, tvoja draga prijateljica.
  • No, zdaj ni več pomembno, ker sva končno obe na istem, končno. Zdaj ko sva obe v Konservatoriju.
  • Hilda, nekaj ti moram povedati.
  • Kaj?
  • Veliko ljudi odhaja. S Konservatorija. Odhajajo s Konservatorija in se vpisujejo na Inštitucijo.
  • Kam?
  • To je nova ustanova. Zelo stroga.
  • Hočeš povedati, da ljudje nočejo biti več na Konservatoriju?
  • Tako je. Rinejo na Inštitucijo.
  • Reče se ji Inštitucija?
  • Tako je. Nova ustanova.
  • Kaj je tako dobrega na njej?
  • Nova je. Zelo stroga.
  • Hočeš povedati, da po vsem tem ubijanju, da sem prišla na Konservatorij, sedaj obstaja boljša ustanova?
  • Tako je, imajo nove metode. Nove, boljše metode. Rekla bi, da se najboljši izmed nas izpisujejo s Konservatorija in vpisujejo na Inštitucijo ali pa se imajo vsaj namen vpisati.
  • Toda ti boš vseeno ostala na Konservatoriju, kajne?
  • Razmišljam, da bi se prepisala. Na Inštitucijo.
  • Toda jaz sem kri scala, da bi prišla na Konservatorij, saj veš. Veš, da sem!
  • Na Inštituciji nimajo le izboljšanih metod, imajo tudi višje izobražene učitelje. Učitelji se bolj posvečajo, dvakrat bolj posvečajo ali celo trikrat bolj. Tudi sama postavitev Inštitucije je bila preudarjena, preučena in na novo izoblikovana. Vsak študent ima svoj osebni prostor, kjer lahko preživi ure in ure s svojim osebnim in zelo posvečenim učiteljem.
  • Ne morem verjeti!
  • Pred vrati teh osebnih prostorov so ves čas na voljo slani prigrizki v toplih košaricah, razen v primeru, da študent izrazi željo po fino narezani govedini. Na vsakega študenta pridejo štiri mize v velikosti olimpijskih bazenov.
  • To je povsem nepošteno, grozno.
  • Himno Inštitucije so skomponirali Tammy in Rayettke, uradno majico Inštitucije pa je oblikovala Hedwig McMary. Pa še nove metode imajo.
  • Seveda jih imajo.

  • Maggie?
  • Kaj?
  • Sklepam, da je zelo težko priti v ta novi plac?
  • Nemogoče.
  • In kako bi potem ti–
  • Poznam enega tipa. V izvršnem odboru je. Predsednik izvršnega odbora. Všeč sem mu.
  • Zelo sem mu všeč, vedno sem mu bila. Jaz in moj potencial. Zelo se zanima za moj potencial.
  • Jaz sem pa že najela varuško. Za vse tiste ure, ki bi jih preživela na Konservatoriju.
  • No, ne bodi tako razočarana, Hilda, saj je tudi Konservatorij dobra šola. V svojih mejah, seveda.
  • Jaz sem pa že plačala varuško vnaprej. Za vse tiste dni, ko se bom mučila s trnovo potjo v hrib znanja in modrosti na Konservatoriju. Vrhuncu mojih ambicij in želja, nekoč.
  • Aja, saj res, kako pa je zdaj kaj tvoje dete? Biti mati mora biti precej … drugačen občutek?
  • Kaj naj ti rečem, jé.
  • Sklepam, da se oče Kakosežekliče ni nikoli več prikazal, ali?
  • Poslal je nekaj drobiža po pošti.
  • Maggie, moraš mi pomagati.
  • Kako pomagati?
  • Moram priti na Inštitucijo.
  • Ti?
  • Moram priti na Inštitucijo.
  • Če mi ne uspe priti na Inštitucijo, se bom skrčila na posušeno mumijo. Z vidika samozavesti, mislim.
  • Uff, moja draga, hudo mi je slišati tako prošnjo.
  • Prošnjo?
  • Ji ne bi rekla prošnja?
  • Verjetno bi. Dobro od tebe, da vselej najdeš mot juste.
  • Hilda, jaz bi naredila vse v moji moči, da bi ti pomagala osvojiti zadane cilje samoaktualizacije, vse, res.
  • Hvala, Maggie, verjamem ti.
  • Toda morava biti realistični.
  • Kaj naj bi to pomenilo?
  • Da obstajajo eni tipi okolij, ki so za ene tipe ljudi in da obstajajo drugi tipi okolij, ki so za druge tipe ljudi.
  • In kaj naj bi to pomenilo?
  • Sem ti povedala, da sem prejela štipendijo?
  • Kakšno štipendijo?
  • Obstajajo te neke odlične štipendije, ki jih dodelijo študentom, ki so odlični. In meni so jo dodelili.
  • Jaz sem mislila, da si že imela štipendijo.
  • To je bila moja stara štipendija. Za finančno pomoč. Ta je pa nova. Za odličnost.
  • Jaz bi se najraje kar pogreznila v zemljo. V zemljo navadnega življenja. Življenja brez odličnosti.
  • Hilda, to pa res nisi ti, da bi tako odnehala. Saj je razumljivo, ampak to nisi ti.
  • Maggie, od tebe se oddaljujem. Oddaljujem se kot porjaveli list od drevesa.
  • Kam odhajaš?
  • Odločila sem se. Priredila bom poslovilno zabavo. Trajala bo celo noč. Vse bom povabila. Rezervirala sem zelo dolgo mizo. Vsi, ki so se kadar koli norčevali iz mene, bodo pozabljeni. Vsi, ki ste mi kadar koli izkazali ljubezen, boste povabljeni. Imela bom kristalne, srebrne, Perzijske lilije, bakle, česnov kruh in vrče izbranega vina.
  • Kdaj si nameravala prirediti to zabavo?
  • Morda v četrtek. Vsi moji prijatelji bodo sedeli na izbranih sedežih za tisto zelo dolgo mizo in se mi nasmihali. Tu in tam bodo sedeli povabljeni lepotci, ki bodo tam bolj za reklamo. Tudi oni se bodo nasmihali, sedeč vmes med mojimi prijatelji, ki ne bodo vedeli, da sem jih plačala le zato, da bodo tam za okras.
  • Vsi tvoji prijatelji?
  • Ja, vsi moji dragi, sladki prijatelji.
  • Kdo?
  • Vsi moji prijatelji.
  • Ja, ampak kdo? Kdo konkretno.
  • Vsi moji prijatelji. Aha, vidim, kaj hočeš povedati.
  • Ne morem verjeti, da sem to rekla, Hilda. Sem res to rekla?
  • Ja, si.
  • Nisem tako mislila. Saj vem, da je to resnica, ampak nisem tako mislila. Oprosti.
  • Kar ušlo mi je.
  • Ni pomembno.
  • Mi lahko oprostiš?
  • Vseeno bom priredila zabavo. Morda bom poklicala več podjetij, ki pošiljajo ljudi na take dogodke ali kaj podobnega.
  • Jaz bom prišla. Če bom povabljena.
  • Kdo, če ne ti?
  • Saj ti bo uspelo, Hilda, prepričana sem, da ti bo. Nekega dne.
  • To je lepo slišati, Maggie, vesela sem, da imam tvojo podporo.
  • Ne boš le zdržala, uspela boš.
  • Res lepa hvala, Maggie, hvala. Uspela v čem?
  • V vsem. Usojeno ti je, Hilda, prepričana sem.
  • Res lepa hvala. Res tako misliš?
  • Prepričana sem. Res.
  • Vsi moji prijatelji, vsi se mi nasmihajo. No, jebeš vse to.

Naughtius Maximus

Poslovitev‘ je prevod kratke zgodbe ‘The Farewell‘ pisatelja Donalda Barthelma.

Z vsem spoštovanjem, Naughtius Maximus.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.