ALARM * ALARM * ALARM
Posvetile so rdeče luči. Naša podmornica se dviga proti površju iz globočin undergrounda in strelja torpede. E, E, E! Poiunk, poiunk! Stop. Preberi več ALARM
IVAN & RADIO OGNJIŠČE
Ideja, da bi (jez)deci vsebine v bralne drame pretvorili svete tri kralje slovenskega radia, je stara prav toliko, kot so stari (jez)deci sami. Na samem začetku je med drugim obstajala pobuda transkripcije treh zlata vrednih pogovorov, ki so se ohranili skozi čas zahvaljujoč Youtubu. Pričeli smo z Vinkom k ma velik sadja, nadaljujemo pa leto in pol kasneje z gospodom Ivanom iz Frankovega naselja, ki ga koncept modernega, simboliziran v medijih telefona in radia, muči do nivoja vzajemnega sovraštva. Slava mu za vekomaj! Dandanašnji nas spominja na drugačne čase, ki pa so bili prav tako prežeti z generacijskim trenjem. Zgodovina se ponavlja, a nikoli ni ista. Preberi več IVAN & RADIO OGNJIŠČE
HAYSOV KODEKS
Nekoč je bil film svoboden. Iz njega je vrela pohota, ekstravaganca in nazorno nasilje. Po nekaj odmevnih škandalih v Hollywoodu in vse bolj razširjenem prepričanju, da filmi kvarijo mladino, pa je leta 1922 na čelo Združenja ameriških producentov in distributerjev stopil prezbiterijanski starešina Will H. Hays. Zadal si je, da bo filme v ZDA spravil v red. Leta 1930 je v veljavo stopil Haysov kodeks z natančnimi direktivami za filmske ustvarjalce, kako napraviti moralno neoporečne izdelke za občinstvo. Kodeks je ostal v veljavi vse do poznih petdesetih let, določena pravila pa so se v obliki filmskih tabujev ohranila vse do danes. V pričujoči obliki vam predstavljamo uvodni izsek in poglavitne poudarke Kodeksa. Preberi več HAYSOV KODEKS
VII
»Dovolj bo, gremo jest,« mi je profesor, mirno, a odločno, položil roko na ramo, vidno oddahnjen, da je čas kosila zmotil vse bolj tečen zvok motorke. Obrnil se je proti hiši, pomignil dve glavi manjšemu pomočniku, sam pa sem obrnil stikalo na ‘off’, zaprl dovod goriva in se na nogah – še vedno v celoti pritrjenih na trup – odpravil po sledi mamljivega vonja. Preberi več VII
TAKO ZDOLGOČASENO JE NAVRGLA NOGE V ZRAK
Tako zdolgočaseno je navrgla noge v zrak. Niti ji nisem kaj pomenil tisti trenutek niti ji ni bilo mar. V svojem svetu je trgala listke z omare polne blodenj in bolečin. Celo leto je že bežala pred svojo preteklostjo, a ji vendar ni znala ubežati. Tam je bila. Tam jo je grizlo, tam ji je lezla izpod nohtov. V tistih zdolgočasenih nogah, ki sem si jih prisvajal, je bilo tako malo resnice, da so izginile še one same. V svojem dihu sem zapazil tesnoben strah in nervozo. Občutek sem imel, da bom crknil kar tam na mestu. Preberi več TAKO ZDOLGOČASENO JE NAVRGLA NOGE V ZRAK