NOVA HRANA

V eni od zadnjih kolumn dnevnega časopisja sem prebral, da je »Profesor Plumb iz Čikaške univerze izumil visoko koncentrirano obliko hrane. Vsi življenjsko potrebni hranljivi delci so zbiti skupaj v majhne pelete, vsak od njih pa vsebuje od sto do dvestokrat toliko hranilne vrednosti kot cela unča tradicionalnega kosa hrane. Ti peleti bodo, razredčeni v kozarcu vode, človeku nudili vse nujno za preživetje. Navdušeni profesor je prepričan, da bomo v kratkem preobrazili celoten obstoječi prehranjevalni sistem.«

Vse lepo in prav, ta reč je morda res že na obzorju, bo pa imela tudi svoje negativne stranske učinke. V svetli prihodnosti, kot si jo zamišlja profesor Plumb, si lahko zlahka predstavljamo pripetljaje, kot je sledeči:

Nasmejana družina je zbrana okoli praznično okrašene mize. Ta je obložena z razkošnimi jušnimi krožniki za vsakega otroka s sijočim obrazom, pred ponosno materjo pa stoji vedro vroče vode. In tam, na drugem koncu mize, stoji božična pojedina te presrečne hiše, toplo pokrita z naprstnikom in počivajoč na žetonu za poker. Oče utiša nestrpne vzdihe malih navihančkov, vstane s stola, privzdigne naprstnik in razkrije drobno pilulo strnjenih hranil na žetonu. Božični pečeni puran, brusnična omaka, puding iz sliv, pita z mletim mesom – vse našteto se šopiri pred njimi, sprešano v skromno tabletko, ki le čaka, da se razbohoti. Nato oče z globokim spoštovanjem in očmi, švigajočimi od peleta do nebes, posodi svoj glas blagoslovu.

V istem trenutku se zasliši materino razburjeno kričanje:

»Henry, hitro! Dete je ukradlo tableto!« Na žalost govori resnico. Dragi mali Gustavus Adolfus, deček z lasmi kot iz pravega zlata, je pograbil družinsko božično večerjo z žetona za poker in jo ucvrl iz jedilnice. Tristo petdeset funtov koncentriranih živil je pravkar zdrselo po žrelu nepremišljenega otroka.

»Udari ga po hrbtu!« se zadere raztresena mati, »daj mu vode!«

Ta ideja je bila usodna. Voda je oblila pilulo in povzročila, da se je začela širiti. Zaslišalo se je pridušeno bobnanje in potem, z zastrašujočim bumom, se je Gustavus Adolfus razletel na fragmente!

In ko so uspeli sestaviti majceno trupelce skupaj, so njegove drobižkaste ustnice zarisale nepopustljivi nasmeh, s kakršnim bi se lahko ponašal le otrok, ki je pravkar pojedel trinajst božičnih večerij.

Elza Budau

‘Nova hrana’ je prevod kratke zgodbe ‘The New Food’ učitelja, politologa in humorista Stephena Leacocka iz avtorjeve zbirke kratkih zgodb ‘Literary Lapses‘.

Z vsem spoštovanjem, Elza Budau.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.