NEZADOVOLJSTVO NEZADOVOLJSTVA

Nekega dne se bo v današnji dobi s časovnim strojem ustavil zgodovinar iz prihodnosti. Imel bo nalogo čim bolje raziskati duha časa in medosebne odnose v začetku 21. stoletja – predvsem zato, ker bo arheologom in arhivarjem njegove ere na voljo preveč balasta in fake news, da bi si lahko ustvaril natančno sliko življenja našega tukaj in zdaj. Preden se bo ustavil na 15. oktobra 2018, bo zavil še na različne konce in datume v stoletju pred našim, da bi lahko čim bolje primerjal obdobja med seboj. Ena od interpretacij, s katero bi lahko zaključil svoj potep, bi bila lahko, da je bil naš danes najlepši čas v preteklosti.

Do tega bo prišel, ker bo v roke vzel zelo pomemben vir, na katerega zgodovinarji radi pozabljamo, ko razmišljamo o tem, kaj naredi naš čas unikaten: množično osebno korespondenco. Za noben čas pred našim ne bomo našli toliko robe, ki jo bo moč predelati za kar se da nadroben vpogled v psiho objekta raziskav. Najprej je moral Gutenberg ugotoviti, kako se digitalno zapisuje, nato pa smo morali digitalizirati še samo podlago, kamor zapisujemo, da lahko danes uživamo prednost instant dialogov. Naš akademik bo tako raziskoval privatno življenje izbranih superzvezd a la Elon Musk ali Vladimir Putin ali Britney Spears in odkril, da si od (ne)določenega trenutka dalje niso več uspeli dopisovati s svojimi bližnjimi, ne da bi v svoja besedila vključili 🙂 ali XD ali ^^. To je bil resnično čas prevlade absolutne harmonije in notranjega miru, bo morda sklenil.

Do zadnjega vsem toplo priporočam Driskyjevo objavo Homo Felix – tudi tistim, ki so jo že prebrali – saj izpostavi več zelo pomembnih sporočil o dobi posiljene pozitive, v kateri se je nemogoče pogovarjati z ljudmi, ki so nam še tako blizu, ne da bi morali ves čas paziti na sleherno črko, ki jo zapišemo. Zanimivo, da ravno nasprotno izgubljamo vso voljo po tem, da bi slovnično pravilno postavljali ločila ali zapisovali velike začetnice. Daleč najbolj pa bode v oči razlika, ki jo želimo povedati, ko namesto odgovora: »v redu« na vprašanje »kako si?« napišemo: »v redu 🙂«

Pravzaprav smo stanje prignali do stopnje, kjer je odgovor »v redu« na vprašanje »se dobiva ob X na Y?« bolj poveden kot odgovor »v redu 🙂« Slednji je izraz normalnosti (ki je pozitiva), prvi je izraz določene mere nestrinjanja: »Se morava zares dobiti? Nekako se mi ne da. Ne s teboj. Dobro, no, OK, v redu!« V prvem primeru se moramo miselno bolj potruditi. In ko ga prejmemo, nas prevzame neprijetna misel, kaj bi lahko bilo narobe.

 

Marsikdo bo znal pravilno povedati, da nas simboli rešujejo pred tem, kar umanjka, ko se s sogovorcem pogovarjamo prek spleta in ga ne vidimo v obraz. Prav zato pa smo na neki točki zgodovinskega poltraka izraz smajli zamenjali z emoji. Ne gre več za izraz nasmeha, ampak za indikator čustev. Prav. Zanimivo, kako se do podobnih rešitev niso dokopali naši predniki, ki so komunicirali s poslovnimi partnerji, z družino ali z ljubimci preko pisem. Papirji, ki so ostali za njimi, niso pretežno rumene barve, kakor sleherni Messenger pogovor, ki ga v tem trenutku opazujem na svojem telefonu. Njihovo osiromašeno komuniciranje je od njih zahtevalo, da v korespondenco vlijejo izdatno mero časa in energije, da bi lahko zapisali: »Počutim se srečnega, da se lahko pogovarjam s teboj.« Takšni stavki spadajo točno tja, kjer jih edinole lahko še najdemo: v preteklost.

Predvsem pa je moteča prav kombinacija normalnosti in čustev. Dvojno zahtevno je postalo nekomu pregledati tekst in ga komentirati. Ne le, da sem v tej vlogi neizbežno zahteven zoprnež, ki ni nikoli dobre volje, pravzaprav je z menoj celo nekaj hudo narobe. Kakšen užitek vidim v tem, da naokoli trosim slabo atmosfero? V tem trenutku celoten kader mojega ceha v Travianu misli, da imajo opravka s psihičem, ker svojih sarkastičnih stavkov nikoli ne pospremim z 🙂. Iščemo dobrega terapevta.

Ko takole premišljujem, si lahko želim le, da bo kolega zgodovinar iz prihodnosti spregledal prvi vtis, ki ga dajejo naše korespondence, in dojel, da piktogramov v svoja besedila ne pišemo, ker živimo v najlepši dobi človeštva, temveč prej zato, ker se moramo o tem kar naprej prepričevati od zunaj.

Naughtius Maximus

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.