PODCASTER

Dober dan in dobrodošli v še eni ediciji podcasta Myrtyl Kymbyt. Moje ime je Jezdec Vsebine in danes se mi kot po tradiciji pridružuje eninedini, tatamata slovenske podcastovske kritike, uničevalec javnega mnenja in kreator bloga Kaj se zgodi, ko kritik v Sloveniji izda prvo knjigo/dopolni 30 let?, Denar Sveta Poglavar (nadimek, jasno). Dobrodošel, Denar!

DENAR

Gospod Denar.

PODCASTER

Gospod Denar, seveda, dobrodošel!

DENAR

Hvala, vam na uslugo.

PODCASTER

No, nič kaj takega ne prosimo v tej oddaji.

DENAR

Ne, nisem mislil tako. Niste me razumeli. Dobesedno vam delam uslugo s tem, da sem tu. To sem mislil.

PODCASTER

Aha, no, tudi to je po svoje res, gospod Denar. Sedaj pa pričnimo. Nam boste sami povedali, zakaj smo danes tu?

DENAR

Dobro vprašanje. Rekel bi, da smo danes tu – in tu je seveda sinonim za v kurcu – ker je kritika popolnoma izgubila svoj kompas. Ukalupljena v lastno neprožnost je postala sama sebi namen, ki je že toliko časa očiten, da z vsakim novim izdelkom le vzdržuje nekakšen status quo kapitalističnega cikla knjige: avtor-založnik-financer-tiskar-kritik-bralec, kjer je kritik zaradi narave informacijske dobe najšibkejši člen in ne zna več zares prepričati, da je dobrodošel, kaj šele potreben element.

PODCASTER

Ne, ne, tokrat vi niste razumeli mene, gospod Poglavar, mislil sem, zakaj smo danes tu: jaz in vi. Tu, zbrana, v tej oddaji.

DENAR

Ne, vi niste razumeli sebe. Jaz imam čisto prav. Da nadaljujem.

PODCASTER

Pa dajte.

DENAR

Gre za podobno situacijo kot pouk gospodinjstva. Še obstaja, ampak nihče ne ve točno, zakaj. Še najmanj učiteljice gospodinjstva same. Pa se upravičeno najbolj bojijo. Kot kritiki namreč vedo, da če bodo začele z nujno potrebnimi spremembami, bodo zaplavali v odprto morje, kjer ni nujno, da se bodo najbolje znašli – še več, tudi tistim, ki jim trenutno še ni jasno, da govorimo o nepotrebnem, večkrat celo nekoristnem sloju družbe, bodo ob takšnih pretresih ugotovili, da je šlo zadnjo generacijo v bistvu le še za eno ogromno natego – in zato raje vztrajajo pri tem, kar znajo (in biti spreten v manipulativnem obračanju besed v za oblikovanje obče ocene je vsekakor znanje) in upajo, da bodo na grmadi zažgali šele njihove potomce.

PODCASTER

Dobro, toliko za uvod.

DENAR

Nisem še končal.

PODCASTER

Seveda ne.

DENAR

Povejte mi, kdo se danes hvali s tem, da pozna tega in tega kritika? Da citiram Janeza Janšo: »Naštejte mi jih 12.« In da citiram Georga Carlina: »See, noone can do it!« To je zato, ker se od vseh prej naštetih »poklicev« edini ni premaknil s svoje pozicije in še vedno gloda eno in isto kost. Kako je to spoštovanja vredno?

PODCASTER

Težko. Vendar vi, gospod Denar, pa vseeno vztrajate pri svojem delu.

DENAR

Seveda.

PODCASTER

Kako to?

DENAR

Ker sem dober v njem, jebemuboga!

PODCASTER

Kaj vas dela tako dobrega, preden pozdravimo preostala gosta današnje oddaje in nam zmanjka časa.

DENAR

Jaz sem se premaknil, moderniziral. Pojavljam se na spletu, moje besede se pojavljajo na blogih, ki jih nihče ne bere, snemam oddaje, ki jih posluša tako malo ljudi, da me zaradi identitetne krize in občutka elitnosti morajo hvaliti, da nosim v sebi poseben glas. Pišem hvalospeve za slabe knjige založbam, ki mi plačajo, ker revije nimajo več denarja za to in pljuvam po dobrih knjigah drugih klanov, ker sem Slovenec.

PODCASTER

Vse to se vseeno sliši zgolj reakcionarno, le lepljenje obližev na gnilo rano. Kaj pa počnete samoiniciativno, progresivno, kreativno, da bi spodbudili nove tokove v kritiškem ustroju?

DENAR

A vi slučajno preveč berete komentarje h Konfuciju Naughtiusa Maximusa?

PODCASTER

Dobro, gospod Denar Sveta Poglavar, vidim, da ne bova prišla daleč, še posebej, če želiva slišati še besedo ali dve od avtorjev novopečenih knjig, ki jih želiva danes predstaviti.

DENAR

Seveda ne bova nikamor prišla. Jaz sem že na cilju, nimam kam, ti si pa v preteklosti in ne veš kam.

PODCASTER

Z minimalno merico ignorance zadnje replike mi z aplavzom pomagajte pozdraviti Evo Markun in Aleša Jelenka, ki sta se nam pravkar pridružila preko Skypa!

EVA

Živjo!

PODCASTER

Živjo! Aleš? Se slišimo? Živjo? Imamo kakšen lag?

DENAR

Gremo kar na biznis, preden res zmanjka časa. Poslušalci pijejo ekspreso!

PODCASTER

Res je, torej, Eva, pravkar je izšel tvoj kratkoprozni prvenec, Menažerija, kakšen je občutek?

ALEŠ

Živjo!

EVA

Občutek je …

DENAR

Gremo kar na biznis, sem rekel! Torej, kratke zgodbe. Kratke zgodbe so manj vredne od romanov, to vsi vemo. Kdaj lahko pričakujemo kakšno resno knjigo in ne samo tole … kaj je tole? Tole za otroke …

EVA

Saj ni za otroke. Jaz bi rekla, da je treba prežuliti marsikatero življenjsko, preden lahko …

DENAR

Ja, ja, sem slišal z lanske Urške nekaj v zvezi s porodom. Se pravi 9 mesecev izkušenj za zgodbico na 30 straneh. Se to komu sliši resno?

EVA

No, prvič, porod je bolj dogodek kot …

DENAR

… kot duša, bolj struktura kot substanca, okej, saj to je vedno tako, ampak zaboga svetega, še dobro da nimamo pred sabo haikujev!

EVA

Ste vi sploh prebrali knjigo?

DENAR

Seveda nisem prebral knjige! Jaz sem kritik, zaboga! Jaz kritiziram, ne berem. A piše kritik in bralec pod mojim imenom? Ne, ne piše, ergo?!

ALEŠ

Živjo, se slišimo?

EVA

Menda bi bilo fino knjigo …

DENAR

Poslušaj, ne mi zdaj s temi »kritik-prebere-kritik-pretuhta-kritik-spiše-oceno« forami iz nevemkaterega stoletja. Saj mi je vse jasno. Kako je že naslov? Menažerija? Okej, se pravi nekaj o živalih, kaj?

EVA

Tako nekako …

DENAR

No, dajva tole nahitrco! Bralci pijejo ekspreso! Ne smeš jim dolgovezit! Se pravi: Knjiga je dolga 200+ strani in vsebuje 8 zgodbic, torej slabih 30 na zgodbo. Se pravi je jezik bogat. Pripoved ne temelji na impresijah in trenutnih uvidih v neka globoka spoznanja, ampak gradi vzdušje in brez dvoma nekoliko melanholično opisuje nepremičnost. Ker gre vseeno za kratke zgodbe, sigurno ni nekih pretresljivih karakternih sprememb, ker pa nimamo pred sabo črtic, lahko brez dvoma sklepamo, da je dobršen del posvečen psihološki karakterizaciji. In če vzamemo v zakup prejšnjo ugotovitev, da smo predočeni s temeljito zgrajenim vzdušjem, lahko povemo še, da o omenjenih karakterjih največ potegnemo iz njihovih dejanj, kar je ne le v slogi s smernicami, ki jih je sprovociral novi val umetniških praks (show, don’t tell), ampak ima za posledico tudi pristno vživetje v glavne like. Kar se pa živali tiče, recimo da sledijo tradiciji – torej so tipičen reprezent človekove dionizične plati. Bodisi napeljujejo na greh bodisi predstavljajo nekaj, kar civilizirano bitje tlači globoko vase. Torej, Eva, kaj praviš, sem blizu?

EVA

Ne vem, kaj reči.

DENAR

Potem adijo in hvala, ker si se oglasila.

PODCASTER

Hej, hej, to je že moja vloga.

EVA

Adijo.

DENAR

Tišina ti, saj ti pravim, da kritiki prevzemamo nove vloge.

ALEŠ

Živjo, se slišimo?

DENAR

Živjo, Aleš, še ti.

PODCASTER

Moram omeniti, da se tole odvija na popolnoma drugačen način, kot sem pričakoval.

DENAR

Torej, Aleš Jelenko, Prvinska govorica. Tole glede na naslov sploh ne more biti drugega kot poezija. Kakšna zgodba se skriva v naslovu, kot je Prvinska govorica? Ni zgodbe. V ospredju je jezik. Ampak naslovu navkljub težko verjamem, da kot že milijon drugih pred tabo spet iščeš nek osnovni pomen, abstrakten, nevezan na nič drugega kot neke filozofske, neoprijemljive ideje o mitskem prasvetu in približevanju svetovnega počela in ves ta larifari modernizma – spoznati resnico iz jezika, ker je pa jezik zaznamovan s svojim časom, je prej ustvarjalec kot tisti, ki bi prepoznaval, zato je treba iskati in iskati; you can’t handle the truth! Čeprav takole, če prelistam, tele črke po celem listu papirja, to že kar malo sliči na to, ampak dajmo trditi raje, da je zadevica aktualna in da bo marsikomu všeč, ker ne vsebuje tistih kilometrskih »pesmi« na več straneh, ki nikamor ne vodijo, ampak so štiklčki kratki, to the point, in ker odkrivajo vsa možna spoznanja, bodo tudi slej ko prej citirani. Če bi bila zadeva še rimana, bi pa to hitro lahko vtaknili med demosu najljubše od Minattija do Menarda. Sicer pa, malo nerazumljivosti itak mora biti – če bi hotel, da ljudje vemo, o čem pišeš (o ničemer v resnici, o čem kdor koli od nas piše?), potem ne bi pisal poezije, ampak romane, kot pravi, resni avtor! Povej mi, sem blizu?

ALEŠ

Ja, ja, zdaj se pa slišimo! Živjo, živjo!

PODCASTER

Gospod Denar, tole je bilo … žalostno.

DENAR

Se strinjam! Tale oddaja je tako za en drek, da se ne mislim več vrniti! Bova kar takoj prekinila, bralci pijejo ekspreso, namreč!

PODCASTER

Torej, adijo?

DENAR

Brez dvoma.

PODCASTER

In to je bil torej ves čas, ki smo ga imeli danes na voljo, drage poslušalke, dragi poslušalci, slišimo se zopet čez teden dni, ko bomo predstavljali frišno izdane knjige. Napoveduje se turbulentna drama avtorice iz prestolnice z naslovom: Krize ni več, ker smo se navadili na krizo, prav tako pa lahko pričakujemo ultraprimorski, komični roman, Dojenček in Morje. Spoiler alert: Morje je ime njegovi plišasti živali. Do takrat pa en lep, lep pozdrav!

ALEŠ

Halo, ja zdaj se mi pa zdi, da spet nekaj prekinja!

Naughtius Maximus