KAJ SODI NA DRUŽBENA OMREŽJA?

V luči prihajajočih javnotajnih diskusij na temo ‘Kaj sodi na družbena omrežja?‘ smo se pogovarjali s Satiričnim Rosomahom, velikim šefom in poznavalcem modernega sveta, filozofom in premišljevalcem tako preteklosti kot prihodnosti. Lahko bi rekli, da mu tema družbenih medijev leži. Postavili smo mu deseterico zagonetnih vprašanj, ki naj spodbudijo tudi naše bralce k razmisleku o naravi enega izmed najbolj unikatnih znanilcev 21. stoletja.

* * *

NM

Zelo težko si je predstavljati, da je nekaj tako novega, tako drugačnega, kot so družbeni mediji, lahko povsem naravno stanje razvijajoče se, odraščajoče družbe. Ne nekaj vzporednega, temveč nekaj integralnega. Je še mogoče govoriti o družbenih omrežjih kot o sekundarnem svetu ali pa je digitalna pretvorba javnosti, ki jo vsi nosimo v žepu in je sleherni trenutek le dvoklik stran lahko že dojeta kot nepogrešljiv del vsakodnevne aktivnosti?

SR

Ni mogoče. Sleherni trenutek je dvoklik stran.

NM

Leta 2008 sem se registriral na facebook, da sem izbrani skupini prijateljev pokazal album fotografij z zadnjega dopusta. Danes ga uporabljam, da izbrani skupini prijateljev delim frišne glasbene albume, ki jih poslušam, da kresnem trolčkasti komentar ali dva na teden in da delim prispevke z (jez)decev vsebine. Pravijo, da sem falil smisel. Je sploh mogoče družbena omrežja uporabljati narobe?

SR

Naj ponudim metaforični odgovor: Roka roko umije.

NM

Če je družbeno omrežje malo zabava, malo resni javni forum, malo deljenja strokovnih člankov, malo marketinga, je možno do neke mere takšno mrežo razumeti kot pravi mikrokozmos?

SR

Ne, temveč mikrokaos.

NM

Smemo za seboj nekoliko pobrisati ostre, tradicionalistične,dialektične meje in reči, da je družbeno omrežje prav toliko resnični svet kot, no, resnični svet?

SR

Da.

NM

Poleg iskanja sorodnih značilnosti pa prav tako ni odveč opozoriti na razlike med družbo, ki jo sestavljajo človeški posamezniki in družbo, ki jo sestavljajo profili – uniformirani konstrukti posameznikov, ki imajo pravico odločati, kaj se predstavi javnosti in ravno toliko bistveno, kaj se ne.

SR

Dobro opozorilo.

NM

Postavlja se nam etično vprašanje odgovornosti, ko se pogovarjamo o mediju, ki si mora sam zagotoviti vsebino. Omrežje si bo vsebino pisalo samo. Je odgovornost posameznikov za produkcijo ali reprodukcijo večja, saj bi bila brez njihove pomoči določena vsebina skrita, ali je prav zaradi množičnosti posameznikov, ki so v vsakem trenutku sposobni produkcije, odgovornost povsem napačno vprašanje?

SR

Drži, odgovornost ni od muh, temveč od posameznikov.

NM

Veliko je govora o distorzirani percepciji (aktivne) vsebine s strani (pasivnega) uporabnika in s tem zelo povezanimi problemi izkrivljene podobe resničnosti in pritiska na posameznikovo samopodobo. Pa je mogoče govoriti tudi o obratnem pritisku? S strani prvega sveta na digitalnega? Kako se je treba vesti, kaj je treba deliti, s kom je treba prijateljevati itd.?

SR

To se odloči vsak posameznik.

NM

Je kontradiktorno omejevati količino dostopnih informacij na družbenih omrežjih, če pa je prav deljenje informacij (tako iskanje kot dajanje na razpolago) tisto, kar uporabniki od njih pričakujemo?

SR

Ni, te stvari so kompleksne.

NM

Vsako družbeno omrežje ima svoj nabor pravil in navodil, ki jih mora uporabnik ob registraciji spoštljivo potrditi. Tem nato sledi kot otroci sledijo pravilom, ki jih postavljajo starši. Eni bolj vestno, drugi manj, z bolj ali manj pravično dodeljenimi sankcijami na preži – medtem ko so določene kršitve tako ali tako vnaprej nemogoče. Je pa bolj zanimivo nekaj drugega. Kot že tolikokrat prej, smo se tudi od družbenih omrežij naučili, da je internet več kot sposoben vzpostaviti svoj kodeks obnašanja. Lahko govorimo o nekakšnih pravilih ulice tudi tu?

SR

Lahko bi. O tem celo govori film Tron (1982).

NM

Zgodovinsko gledano so prekoračitve bontona, manir, večkrat izzvale negativen družbeni odziv. Je mogoče pričakovati primere, ki bi mejili na ostrakizem, zaradi nepoznavanja širše sprejetega vedenja na družbenih omrežjih oz. internetu nasploh? Lahko govorimo o pojavu internetne pismenosti? Oz. kako smiselno je poučevanje socialnomedijske kulture?

SR

Nedvomno, internet je novi Balkan.

Satirični Rosomah & Naughtius Maximus

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.